Pogovor s kardinalom Parolinom pred apostolskim potovanjem v Afriko

VATIKAN (nedelja, 22. november 2015, RV) – Sredi tega tedna bo papež Frančišek odšel na svoje prvo apostolsko potovanje v Afriko. Obiskal bo tri države: Kenijo, Ugando  in Srednjeafriško republiko. Več o potovanju je v intervjuju za vatikansko televizijo (CTV) povedal kardinal Pietro Parolin, državni tajnik.

Kenija. Poziv vsem verstvom
Kenija bo prva postaja. Gre za afriško državo, ki jo je aprila letos pretresel atentat islamskih skrajnežev na univerzo v Garissi. Ubitih je bilo 147 študentov. Papež bo nedvomno imel pred očmi in v srcu grozljive podobe nedolžnih žrtev. Tako bo obisk v Keniji priložnost za ponoven poziv pripadnikom vseh verstev, naj ne uporabljajo Božjega imena za upravičevanje nasilja. Kardinal Parolin spominja na papeževe besede, izrečene po Angelovem češčenju prejšnjo nedeljo, da je to bogokletje: »Torej nikakor ni hvaljenje Boga, temveč zelo težka žalitev imena Boga in njegove ljubezni do nas, ter Boga samega.«

Papežev poziv verstvom bo obenem, naj bodo to, kar so in morajo biti. In sicer delavci za dobro, ustvarjalci sprave, miru in bratstva v današnjem svetu, razkosanem zaradi številnih konfliktov raznih narav. Pomembno je tudi, da verstva danes najdejo način, kako delati skupaj, kako sodelovati, da bi človeštvu pomagala postajati vse bolj bratsko in solidarno. To pa je mogoče predvsem preko medverskega dialoga.

Združeni narodi. Boj proti izključevanju
V kenijski prestolnici Nairobi bo papež Frančišek obiskal Urad Združenih narodov. Tam bo tema njegovega govora izhajala iz okrožnice Laudato si', kar pomeni, da bo spregovoril o zaščiti naravnega okolja in boju proti družbenemu ter ekonomskemu izključevanju. Te teme so svetemu očetu še posebej pri srcu. So tudi del družbenega nauka Cerkve. Na afriški celini bodo dobile poseben odmev, glede na to, da se na Afriko na nek način še vedno gleda kot na periferijo planeta. V tem smislu bo sporočilo o boju proti revščini in izključevanju zelo močno. Vsem komponentam afriškega prebivalstva mora biti zagotovljeno spodobno življenje, življenje, ki spoštuje dostojanstvo človeških bitij in Božjih otrok.

Dve organizaciji Združenih narodov, ki imata sedež v Nairobiju, se ukvarjata prav s temi problemi. To sta namreč Program ZN za okolje (UNEP) in Program ZN za naselja (UN-HABITAT).

Srednjeafriška republika. Mir in sprava
Kardinal Parolin v nadaljevanju spominja na še en pomenljiv dogodek na programu potovanja v Afriko. To bo odprtje svetih vrat v Banguiju, glavnem mestu Srednjeafriške republike. Gre za prva sveta vrata, odprta za jubilej usmiljenja. Ta lepa papeževa gesta bo državi in celi celini tako dala močno sporočilo miru in sprave. Srednjeafriška republika to sporočilo potrebuje. »Ta gesta bo izrazila usmiljenje, izrazila bo bližino prebivalstvu, ki je v težki preizkušnji zaradi endemične situacije revščine in negotovosti, še dodatno otežene zaradi nedavnega konflikta.« Konflikt se še zmeraj nadaljuje. V državi je prisotno ozračje nasilja in sovražnosti. Papežev izraz bližine bo zato obenem spodbuda, da bi pozdravili rane, da bi razdeljenost presegli v imenu spoštovanja in medsebojnega sprejemanja. In sicer na takšen način, da bi skupine, ki se sedaj spopadajo, lahko našle razloge, da bi si skupaj prizadevale za dobro države. »To bo veliko sporočilo, še eno sporočilo o dialogu, o sprejemanju drugega, o razumevanju njegovih argumentov, o sodelovanju, usmerjenem v višje dobro.«

Ta spodbuda papeža Frančiška bo po besedah kardinala Amata namenjena tudi vsem, ki poskušajo pomagati Srednjeafriški republiki, da bi presegla sedanji kritični trenutek. In sicer z namenom, da bi s svojo podporo nadaljevali, navkljub vsem težavam in oviram, s katerimi se srečujejo.

Uganda. Glas mučencev je zgovoren
V Ugandi pa bo med obiskom svetega očeta na poseben način izpostavljeno pričevanje mučencev. Več kot sto let po smrti ugandskih mučencev je njihov glas še vedno zgovoren. Že papež Pavel VI. je v trenutku kanonizacije poudaril kakovost njihove vere in posledice le-te. Njihov glas nam tako govori o pripravljenosti dati življenje za najgloblje vrednote. Te so za nas kristjane v osebi Jezusa Kristusa in ne v minljivih stvareh, iskanju začasnih dobrin ali zgolj materialne blaginje. Istočasno pa nam ugandski mučenci še govorijo, da vera lahko zares postane seme, kal, začetek humanizma, ki je bolj poln in celosten. Na ta način vera postane dodatna motivacija in spodbuda za »gradnjo bratske družbe, miroljubne družbe, solidarne družbe ter za resnično iskanje dobrega vseh«.