Simpozij o dr. Janezu Zdešarju: »V življenje in ne v Barbarin rov«

CELJE (četrtek, 5. november 2015, RV) – Dom sv. Jožef Celje pripravlja od sobote, 14. novembra, do nedelje, 15. novembra 2015 simpozij o dr. Janezu Zdešarju z naslovom: »V življenje in ne v Barbarin rov.« Janez Zdešar je zadnja leta svojega življenja živel v Domu sv. Jožef, kjer je kot izreden mislec, velik domoljub in duhovnik, pustil neizbrisen pečat. O njegovi izjemni življenjski drži priča dejstvo, da je zadnja leta svojega življenja preživel prav neposredni bližini Teharij,  kot nekdanji  teharski taboriščnik, ki je s skupino prijateljev pobegnil iz taborišča, preživel in se rešil na Avstrijsko Koroško. O pobegu je takoj po rešitvi napisal rokopis, ki je bil dolga leta izgubljen, naposled pa po petdesetih letih najden v Kaliforniji, v ZDA. Rokopis je izšel v knjigi »Spomin na težke dni«. Zdešar je postal duhovnik in bil mnoga leta odgovoren za pastoralno delovanje med Slovenci po Evropi. Kot duhovnik, pa čeprav je živel v Nemčiji, je bil stalno nadzorovan. Zaradi  jasnega izražanja stališč in vedenja o  pobojih v Hudi jami,  je bil »bodeč trn v peti« jugoslovanski komunistični oblasti. Leta 1991, ob rojstvi svobodne Slovenije, mu je bilo vrnjeno slovensko državljanstvo, na kar je bil kot domoljub izredno ponosen. Leta 2008 se je dokončno vrnil v Slovenijo, v Celje – v Dom sv. Jožef, kjer je živel vse do smrti leta 2013.

Na simpoziju bodo sodelovali:
Dr. Tamara Griesser Pečar: Zdešarjeva življenjska pot
Razmišljanje je namenjeno še posebej osvetlitvi Zdešarjevega življenja, njegovih odločitev, ravnanj, načina razmišljanja in podobno.

Dr. Jurij Pavel Emerišč: Zdešar in jugoslovanska UDBA
Razmišljanje je še posebej namenjeno vsemu, kar je v povezavi z jugoslovanskimi tajnimi službami, ki so ga sledile.

Msgr. Janez Pucelj: Zdešar in Slovenci v Evropi
Razmišljanje je namenjeno vsemu kar je v povezavi z Zdešarjevim delom v izseljenski pastorali in tudi sicer s slovensko emigracijo v Evropi in sicer.

Dr. Maksimilijan Matjaž: Zdešar kot pričevalec Božjega kraljestva
Razmišljanje je namenjeno vsemu s čimer je Zdešar tako rad razpravljal, razmišljal in seveda tudi pričeval o njemu tako ljubi temi Božjega kraljestva.

Dr. Roman Globokar: Zdešar in Cerkev na Slovenskem
Razmišljanje je namenjeno vsemu v povezavi z Zdešarjevim odnosom do Cerkve na Slovenskem in seveda njenimi institucijami, Škofovi zavodi... tako med njegovim bivanjem v tujini in po vrnitvi v domovino.

Dr. Blaž Otrin: Zdešar kot ohranjevalec zgodovinskega spomina
Razmišljanje je namenjeno vsemu, s čimer se je Zdešar ukvarjal z zgodovino, tako Slovencev, kot tudi širše, seveda ljubiteljsko in njegovemu odnosi do trenutka v katerem je živel in sicer do zgodovine

Dr. Janez Zdešar (1926-2013)
Rodil se je 19. maja 1926 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Marijanišču je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, a jo je moral zaradi vojne opustiti v šestem letniku. Jeseni leta 1943 je vstopil med domobrance, po vojni pa doživel vrnitev s Koroškega v teharsko taborišče. Od tam je uspel 21. junija 1945 pobegniti v skupini enajstih domobrancev. Rešili so se le štirje. Po nekajmesečnem skrivanju v Ljubljani je oktobra 1945 pobegnil v Avstrijo, kjer je v taborišču Lienz leta 1946 z maturo končal begunsko klasično gimnazijo. Jeseni je odšel v Briksen, kjer je bilo ljubljansko bogoslovje, od tam pa novembra v Rim, kjer je bil posvečen v duhovnika 10. oktobra 1952. Dolga leta je opravljal službo izseljenskega duhovnika med zdomci v Nemčiji. Kot večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov je bil odgovoren tudi za slovensko pastoracijo po Evropi. Leta 1993 se je upokojil.

Janez Zdešar je oktobra leta 1946, zapisal spomine na težke dni, ki jih je kot ujetnik preživel v uničevalnem koncentracijskem taborišču Teharje. Spomini na beg so se ohranili kot po čudežu, po tem, ko so prepotovali dobršen del sveta. Avtor jih je konec oktobra 1946 v Brixnu zaupal duhovniku Janezu Kraljiču, ki je odhajal v ZDA. »Izgubljeni« so bili do leta 1990, ko so jih odkrili v Kaliforniji. Knjižica Spomini na težke dni, je prvič izšla leta 1990 in od takrat doživela več ponatisov.

Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1991 dobil slovensko državljanstvo in potni list ter se v istem letu, prvič po letu 1945, prvič vrne v Slovenijo. Leta 2008 se dokončno vrne v domovino in se naseli v Domu sv. Jožef nad Celjem.