Papež Frančišek: Kristjan vključuje, nikomur ne zapira vrat

VATIKAN (četrtek, 5. november 2015, RV) – Kristjan vključuje, nikomur ne zapira vrat, četudi to vzbudi odpor. Kdor izključuje, ker ima samega sebe za boljšega, povzroča konflikte in razdeljenost. Za to bo nekega dne dal račun pred Božjim sodiščem. O tem je danes zjutraj med homilijo, ko je v kapeli Doma sv. Marte daroval sveto mašo, spregovoril papež Frančišek.

Jezusova drža je vključevanje
Sveti Pavel v pismu Rimljanom spodbuja, da ne bi sodili in zaničevali brata, ker to vodi k njegovi izključitvi iz »naše skupinice«. Taka selektivna drža ni krščanska. Kristus je namreč s svojo daritvijo na Kalvariji združil in vključil »vse ljudi v zveličanje«. Tudi v današnjem evangeljskem odlomku beremo, kako so se mu približevali cestninarji in grešniki. Torej tisti, je pojasnil sveti oče, ki so »izključeni, vsi tisti, ki so bili zunaj«. Farizeji in pismouki so ob tem godrnjali. Njihova drža je izključevanje: »Mi smo popolni, mi se držimo postave. Oni so grešniki, so cestninarji.«

»Jezusova drža je vključevanje. V življenju sta dve poti: pot izključevanja oseb iz naše skupnosti in pot vključevanja.« Prva pot se morda zdi neznatna, pa vendar je korenina vseh vojn. Vse nesreče se začnejo z izključitvijo. Izključuje se tako iz mednarodne skupnosti, kot iz družine ali iz kroga prijateljev. Jezus nam kaže in nas uči drugačne, nasprotne poti – poti vključevanja.

Bog nas je vse vključil v zveličanje
Papež je nadalje pripomnil, da ljudi ni lahko vključevati. In sicer zaradi odpora in selektivne drže. Zato je Jezus povedal priliki o izgubljeni ovci in ženi, ki je izgubila drahmo. Tako pastir kot tista žena naredita vse, da bi ponovno našla, kar sta izgubila. Ko jima to uspe, sta polna veselja. Prijateljem in sosedom gresta povedat: »Našel sem, vključil sem.« To pomeni Božje vključevanje, ki je nasprotno izključevanju tistega, ki sodi in odganja ljudi, ki izbira med osebami in si ustvari majhen krog prijateljev, ki nato postane njegovo okolje.

»To je dialektika med izključevanjem in vključevanjem. Bog nas je vse vključil v zveličanje, vse!« Mi pa imamo z našimi slabostmi, grehi, zavistjo in ljubosumnostjo vedno raje držo izključevanja, ki pa se lahko konča v vojni. Tako je še enkrat spomnil papež Frančišek.

Ne izključim ga iz svoje molitve, iz svojega nasmeha
Nato je nadaljeval, da nas Jezus kot Oče – ki ga je poslal, da bi nas rešil – išče, da bi nas vključil, da bi bili ena družina. Premišljujmo malo o tem in storimo vsaj tisto, kar je v naših skromnih močeh: »Nikoli ne sodimo.« Bog namreč ve. »Ne izključim ga iz svojega srca, iz svoje molitve, iz svojega pozdrava, iz svojega nasmeha. In če pride priložnost, mu rečem nekaj lepega. Nikoli izključiti, te pravice nimamo!«

Kajti apostol Pavel je zapisal, da bomo na koncu »vsi stopili pred Božji sodni stol«. In potemtakem bo »vsak izmed nas dajal Bogu račun o sebi«. Če izključujem, bom nekega dne pred Božjim sodiščem in moral bom dati račun o sebi. »Prosimo za milost, da bi bili moški in ženske, ki vedno, vedno vključujejo! V skladu z zdravo previdnostjo, toda vedno.« Nikomur ne zapirajmo vrat, vedno imejmo odprto srce. Lahko mi je všeč ali pa ne, toda srce naj ostane odprto: »Naj nam Gospod podeli to milost.«