Kardinal Betori: Firence z velikim veseljem pričakujejo papeža

VATIKAN (četrtek, 5. november 2015, RV) – Firenški nadškof kardinal Giuseppe Betori je za Radio Vatikan dejal, da Firence z velikim veseljem pričakujejo papeža Frančiška. Sveti oče se bo prihodnji torek mudil na enodnevnem pastoralnem obisku v toskanskima mestoma Prato in Firence, povod obiska pa je narodni simpozij Cerkve. »To bo trenutek velikega veselja. V polnosti želimo biti usklajeni z njegovim poslanstvom in njegovo navzočnostjo v današnji Cerkvi,« je kardinal Betori dejal o obisku svetega očeta in ga imenoval »pastir vesoljne Cerkve«.

Papež bo poleg srečanja z udeleženci simpozija in svete maše čas namenil tudi bolnikom, revnim in zapornikom. Nadškof Betori dodaja, da so želeli pokazati na vse stvarnosti firenške škofije: »Papež bo daroval sveto mašo, ki se je bodo lahko udeležili vsi prebivalci mesta, kot je to običaj ob takšnih priložnostih. Želel pa je še dodati dva dogodka: trenutek molitve z bolniki pred Marijo in srečanje z revnimi.«

Po nadškofovih besedah bi se vsi verniki želeli srečati s papežem Frančiškom. Čutijo ga predvsem kot očeta, ki želi biti blizu v težavah današnjega časa in ki jih razume. »Ljudje čutijo tega papeža kot papeža, ki razume trpljenje in težave preprostih ljudi, zvestega Božjega ljudstva,« pripomni.

Spregovori še o simpoziju, ki bo govoril o novem humanizmu, Firence pa veljajo za zibelko humanizma. Po Betorijevem mnenju je velik izziv današnjega časa človeški eksistenici, ki razpada pod mnogimi nasprotujočimi si zahtevami, dati možnost, da oblikuje podobo, ki bo zvesta svojemu izvoru in ki jo je sam Stvarnik odtisnil v nas. Gre za sporočilo upanja, ki je obenem zelo konkretno sporočilo: bolj kot razpravljanju o človeku bo simpozij namenjen odkrivanju vseh izkušenj dobrega humanizma, ki danes obstajajo v naši družbi in se zoperstavljajo mnogih težnjam dehumanizacije. »V središču tega humanizma je predvsem ljubezen, pozornost do revnih, ki je tudi del izročila pravega firenškega humanizma.«

Nadškof Betori pogovor sklene z željo, da sveti oče videl lepoto Firenc, ki ni rezultat nekega genialnega umetnika, ampak je sad družbe, ki se je izgrajevala skozi stoletja v harmoniji. V najboljših obdobjih se je ta harmonija izrazila v povezanosti med iskanjem resnice, iskanjem dobrega in iskanjem lepega, je še povedal firenški nadškof.