Kard. Tauran: Nezaupanje, sumničavost in nestrpnost spremeniti v novo kulturo

VATIKAN (četrtek, 29. oktober 2015, RV) – V Castel Gandolfu poteka evropsko zborovanje organizacije Verstva za mir. Gre za mrežo različnih svetovnih verstev, ki si že od leta 1970 prizadeva na področju dela za mir. Tema srečanja je Sprejeti drug drugega, od strahu k zaupanju. Udeležencem je poslal sporočilo kardinal Jean-Louis Tauran, predsednik Papeškega sveta za medverski dialog. Poudaril je, da je »poslanstvo verstev mir, saj verstvo in mir gresta skupaj«.

Kardinal spomni na koncilsko izjavo Nostra Aetate, ki govori o odnosu katoliške Cerkve do nekrščanskih verstev. V njej je izpostavljeno, da se ne moremo sklicevati na Boga, Očeta vseh, če zavračamo bratsko ravnanje s katerim koli človekom, ki je ustvarjen po Božji podobi. Tudi Sveto pismo pravi, da tisti, ki ne ljubijo, niso spoznali Boga. Nobene podlage torej ni za kakršno koli teorijo ali dejanje, ki vodi v diskriminacijo med ljudmi ali narodi, saj so človeško dostojanstvo in iz njega izvirajoče pravice med sabo povezani.

Boga torej ne moremo ljubiti, če ne ljubimo svojega bližnjega, in svojega bližnjega ne moremo ljubiti, ne da bi ljubili Boga. A da bi drugega ljubili, ga moramo poznati in z njim vstopiti v občestvo. »Pomanjkanje vzajemnega zaupanja prihaja iz pomanjkanja razumevanja,« poudari kardinal Tauran. Pri tem navede papeža Frančiška, ki je dejal, da je prihodnost Evrope odvisna od ponovne obnovitve vitalne povezanosti med dvema elementoma: transcendentne razsežnosti življenja in humanističnega duha. Evropa, ki ni več odprta za transcendentno razsežnost življenja, trdi papež, je Evropa, ki počasi izgublja svojo lastno dušo in tisti humanistični duh, ki ga še vedno ljubi in brani.

Izzivi današnje Evrope so številni: strah pred izgubo lastne identitete, ki vodi v radikalizem in fundamentalizem, težnja po umikanju vase, ksenofobija, večanje nestrpnosti do drugih religij in manjšin, naraščanje prisilne migracije zaradi vojn, diktatorskih režimov in ekološke krize.

Kardinal Tauran zapiše, da noben pravi verski voditelj ne more spregledati kulture dehumanizacije in nasilja ali pa ju oznanjati in podpirati. Vsi se strinjamo, da mir in nasilje, zaupanje in strah prihajajo iz človeškega srca. Molitev, duhovne prakse ter dejavnosti za pravičnost in mir lahko prebudijo naša srca. Tako se preseže delen pogled na našega brata kot osebo, ki je od nas ločena. »Danes je pred nami kot verskimi voditelji pomemben izziv: nezaupanje, sumničavost in nestrpnost spremeniti v novo kulturo, ki sloni na spoštovanju, vzajemnem razumevanju, nenasilju, solidarnosti in mirnem reševanju konfliktov,« izpostavi kardinal in spodbudi: »Ker je naša duhovna dediščina tako plemenita, delajmo skupaj za ozdravitev teh družbenih in kulturnih bolezni preko dialoga in sodelovanja.«