Frančišek med jutranjo homilijo o navezanosti na bogastvo in dajanju

VATIKAN (ponedeljek, 19. oktober 2015, RV) – Jutranja homilija, ki jo je papež Frančišek imel med mašo v Domu svete Marte, je govorila o navezanosti na bogastvo. Jezus ne obsoja bogastva kot takega, je zatrdil sveti oče, obsoja pa navezanost na bogastvo, ki ločuje družine in povzroča vojne. Izhajal je iz današnjega evangelija, ki govori o nabiranju zakladov (Lk 12,13-21), ter spodbudil k dajanju miloščine.

Navezanost na bogastvo je nevarna
»Navezanost na bogastvo je idolatrija,« je zatrdil papež Frančišek in spomnil, da ne moremo služiti dvema gospodarjema: služi se ali Bogu ali bogastvu. Jezus ne nasprotuje bogastvu kot takem, ampak posvari pred polaganjem lastne varnosti v denar, ki lahko iz verstva naredi zavarovalniško agencijo. Poleg tega, navezanost na denar ločuje, kar pravi tudi evangelij, ko govori o dveh bratih, ki se prerekata o dediščini.

»Pomislimo, koliko družin poznamo, ki so se prepirale, se prepirajo, se ne pozdravljajo, se sovražijo zaradi dediščine. To je samo eden od primerov. Ni najbolj pomembna ljubezen v družini, ljubezen med otroki, brati, starši, ampak denar. In to uničuje,« je razlagal papež in zatrdil, da tako prihaja tudi do vojn. Je nek ideal, a zadaj je denar. Denar preprodajalcev orožja, denar tistih, ki se okoriščajo z vojno. »Jezus pa je jasen: Bodite previdni in se držite daleč od vsakega pohlepa, ker je nevaren.« Pohlep nam daje občutek »varnosti, ki ni resnična«. Lahko sicer moliš, hodiš v cerkev, a po papeževih besedah se navezanost srca na koncu slabo konča.

Namesto da bi razdelil …
V evangeliju Jezus pripoveduje priliko o bogatašu, uspešnem podjetniku, ki mu je polje dobro obrodilo. »Namesto da bi razmišljal: 'Razdelil bo to s svojimi delavci, z zaposlenimi, da bodo tudi oni imeli malo več za svoje družine,' je pri sebi premišljeval: 'Kaj naj storim, ko svojih pridelkov nimam kam spraviti? Tole bom storil: svoje žitnice bom podrl ter postavil večje.'« Vedno več. Papež Frančišek je dodal, da se žeja navezanosti na bogastvo nikoli ne konča. »Če imaš srce, ki je navezano na bogastvo, ko ga imaš veliko, si ga želiš še več. To je bog za osebo, ki je navezana na bogastvo.«

Dajanje miloščine je znamenje nenavezanosti na bogastvo
Papež je v nadaljevanju homilije dejal, da so pot zveličanja blagri. Prvi je »uboštvo duha«, torej nenavezanost na bogastvo. Če ga imamo, je namenjeno za služenje drugim, za delitev z drugimi, za pomoč ljudem. Znamenje, da nismo »v tem grehu idolatrije«, je dajanje miloščine, dajanje tistim, ki potrebujejo. A ne površno dajanje, ampak tisto, ki me stane določene odpovedi, kajti morda je to potrebno tudi meni. »To je dobro znamenje. Pomeni, da je ljubezen do Boga večja od navezanosti na bogastvo.«

Dam? Koliko dam? Kako dam?
Obstajajo torej tri vprašanja, ki si jih lahko zastavimo, je sklenil svoje razmišljanje sveti oče. »Prvo vprašanje: Dam? Drugo vprašanje: Koliko dam? Tretje vprašanje: Kako dam?« Dajem kakor Jezus, z ljubeznijo? Ali pa, kot da plačujem davek? Kako dajem? »Ko pomagaš neki osebi, ji gledaš v oči?  Se dotakneš njene roke?  To je Kristusovo meso, to je tvoj brat, tvoja sestra. Ti pa si v tistem trenutku kakor Oče, ki nikoli ne dopusti, da bi pticam neba zmanjkala hrana. S koliko ljubezni daje Oče!« je pojasnjeval papež.

Sklenil je s povabilom k molitvi: »Prosimo Gospoda za milost, da bi bili svobodni od te idolatrije, navezanosti na bogastvo; za milost, da bi gledali Njega, ki je zelo bogat v svoji ljubezni in zelo bogat v svoji velikodušnosti, v svojem usmiljenju; za milost, da bi pomagali drugim z dajanjem miloščine, in to tako, kot dela On.« Tudi Jezus Kristus, ki je bil enak Bogu, se je nečemu odpovedal, ponižal se je, se izničil … tudi On se je odpovedal.