Cerkev se pripravlja na redno generalno zasedanje škofovske sinode o družini

VATIKAN (sreda, 30. september 2015, RV) – Smo v zadnjih dneh pred začetkom rednega generalnega zasedanja škofovske sinode o družini. Ta veliki dogodek, na katerega se Cerkev pripravlja že dolgo časa, se bo začel v nedeljo, 4. oktobra, in se bo sklenil po treh tednih, 25. oktobra. Potekal bo v Vatikanu na temo: Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu.

Kaj je škofovska sinoda?
Škofovsko sinodo je ustanovil papež Pavel VI., in sicer na željo koncilskih očetov. To se je zgodilo pred natanko petdesetimi leti, 15. septembra 1965. Je organizem, katerega namen je ohranjati duha, ki se je oblikoval v času drugega vatikanskega koncila. To je, krepiti povezanost med papežem in škofi. Slednji z nasveti pomagajo pri skrbi za ohranjanje in rast vere ter morale, pri ohranjanju in utrjevanju cerkvene discipline, ter tudi pri pretresanju vprašanj, ki zadevajo delovanje Cerkve v svetu. Sinoda je neposredno pod papeževo oblastjo. Sestavljajo jo škofje iz različnih delov sveta. Rimski škof jih skliče po potrebi ter določi kraj zborovanja, potrdi izvolitev članov, določi vsebino in dnevni red. Papež, od katerega so odvisne končne odločitve, sinodi tudi predseduje ali pa za to nalogo izbere svojega namestnika.

Škofovska sinoda ima tudi stalno tajništvo s tajnikom in svetom. Za posamezna zasedanja papež poleg generalnega imenuje še enega ali več posebnih tajnikov.

Redna, izredna in posebna zasedanja
Zasedanja so bodisi redna, izredna ali posebna. Na rednem zasedanju se zberejo člani sinode, ki jih vsakokrat znova izvolijo škofovske konference. Nekatere imenuje tudi papež neposredno. Tem pa se pridruži še nekaj izvoljenih članov redovnih ustanov. Na rednem zasedanju se razpravlja o stvareh, ki zadevajo blagor vesoljne Cerkve. Enako je na izrednem zasedanju. Le da se na tem razpravlja o stvareh, ki zahtevajo hitro rešitev. Posebna zasedanja pa so namenjena zadevam, ki so vezane na določeno regijo. Udeležijo se jih le člani sinode, ki prihajajo iz tistega dela sveta.

Prvo zasedanje škofovske sinode je bilo leta 1967.

Sinodalnost in kolegialnost
Izraz sinoda izhaja iz dveh besed grškega jezika: syn, ki pomeni 's, z, skupaj', in odòs, ki pomeni 'pot, hoja'. Sinoda je torej »skupaj hoditi«, predstavlja »pot, ki jo je potrebno prehoditi skupaj«. Ne predpostavlja torej nekega vnaprej znanega soglasja. Dva bistvena vidika škofovske sinode sta sinodalnost in kolegialnost. Kolegialnost je ena od oblik odnosa občestva med škofi in papežem. Je pravnega značaja in nakazuje vrednost odločanja. Sinodalnost pa vključuje vse katoliške vernike v Cerkvi in nima vrednosti v zvezi z odločanjem. Sinoda ni parlament, katerega odločitve se nato izvršijo, temveč je pot, ki jo celotna Cerkev prehodi v duhovnem razločevanju in v skladu s tistim, kar ji svetuje Sveti Duh.