Papež otrokom v Harlemu: Imate pravico, da sanjate

NEW YORK (petek, 25. september 2015, RV) – »Vesel sem, da sem tukaj z vami, skupaj z vso to veliko družino, ki vas spremlja.« Sveti oče je danes popoldne v newyorški četrti Harlem obiskal šolo Naše Gospe, Kraljice angelov. Tam se je srečal z otroki, ki večinoma izhajajo iz priseljenih ali socialno ogroženih družin, z njihovimi učitelji, vzgojitelji, starši in drugimi sorodniki. Na začetku nagovora je papež Frančišek spomnil, da ni enostavno, kadar se je treba preseliti, najti nov dom, spoznati nove sosede, nove prijatelje. Zlasti na začetku je naporno, pogosto se je potrebno naučiti novega jezika, se navaditi nove kulture in drugačnega podnebja.

Šola: velika družina
A lepo in pomembno je, ker spoznamo nove prijatelje, srečamo osebe, ki nam odprejo vrata in nam pokažejo svojo nežnost, prijateljstvo, razumevanje, ki nam poskušajo pomagati, da se ne bi počutili tujce, ampak bi se počutili doma. Lepo je, če tudi šolo in druge kraje srečevanj lahko začutimo kot drugi dom. Tako otroci kot njihove družine. Na ta način šola za vse postane velika družina: »Kjer se skupaj z našimi mamami, očeti, starimi starši, vzgojitelji in sošolci učimo pomagati si, deliti tisto, kar je v vsakomur dobrega, dati od sebe najboljše, delati ekipno, igrati ekipno, kar je zelo pomembno, in vztrajati pri naših ciljih.«

Lepo je imeti sanje
Papež Frančišek je zatem spomnil na Martina Luthra Kinga, po katerem je poimenovana ulica v bližini šole. Storil je veliko dobrega. Nekega dne je rekel: »Imam sanje.« Sanjal je, da bi mnogi otroci, mnoge osebe imele enake priložnosti; da bi vsi otroci imeli dostop do izobrazbe; da bi vsi moški in ženske imeli dostojanstvo. »Lepo je imeti sanje in lepo je imeti možnost, da se zanje borimo,« je dodal papež. Danes želimo še naprej sanjati, pa tudi »praznovati« vse priložnosti, ki tako otrokom kot odraslim omogočajo, da ne izgubimo upanja v boljši svet. Sanje staršev in vzgojiteljev so, da bi njihovi otroci lahko rasli in živeli v veselju. »Tu se vidi, da ste nasmejani: nadaljujte tako, pomagajte okužiti z veseljem vse osebe, ki jih imate blizu.« To ni vedno lahko, saj so povsod problemi in težave, pa vendar se ne sme nehati sanjati.

Ne pozabite moliti zame
»Vsi, ki ste tukaj, otroci in odrasli, imate pravico, da sanjate, in zelo me veseli, da lahko za to v tej šoli, v vaših prijateljih, v vaših učiteljih, v vseh, ki se trudijo pomagati, najdete potrebno oporo. Kjer so sanje, kjer je veselje, tam je vedno Jezus.« Kajti Jezus je veselje in nam želi pomagati, da bi to veselje trajalo vse dni. Kjer so žalost, nezaupanje, zavist, tam pa je hudič. Na koncu je papež Frančišek otrokom dal še »domačo nalogo«: preprosto, a zelo pomembno: »Ne pozabite moliti zame, da bi jaz lahko delil Jezusovo veselje s številnimi osebami. In molimo tudi, da bi mnogi lahko uživali to veselje, ki ga imate vi …«