Papež Frančišek med homilijo: Cerkev je mati in ne togo združenje

VATIKAN (torek, 15. september 2015, RV) – Cerkev je mati, ni nekakšno togo združenje. Tako so se glasile besede papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Med homilijo je med drugim poudaril, da mora Cerkev kot Devica Marija živeti tisto »materinskost«, ki se izraža v držah ponižnosti, dobrote, odpuščanja in nežnosti.

Imamo mater, ki je z nami
»Sin, glej, tvoja mati!« Iz teh besed, s katerimi se je Jezus s križa obrnil na učenca, katerega je ljubil, je izhajal papež, ko je zatrdil, da o Mariji ne moremo premišljevati drugače kot o materi. Njena materinskost se širi preko tistega novega sina, razširja se na celotno Cerkev in na vse človeštvo. Jezusove besede imajo zelo velik pomen v našem času, v katerem je »občutek osirotelosti« v svetu globoko prisoten. Svet se zdi sirota. Toda Jezus nam pravi: »Ne puščam vas sirote, dajem vam mater.« »To je tudi naš ponos: imamo mater, mater, ki je z nami, ki nas varuje, ki nas spremlja in nam pomaga tudi v težkih časih ter slabih trenutkih.«

Mati Cerkev zna ljubkovati svoje otroke
Papež Frančišek je zatem spomnil na ruske menihe, ki pravijo, da se moramo v trenutkih duhovnega nemira zateči »pod plašč svete Božje Matere«. Mati nas tako sprejme, nas varuje in skrbi za nas. Ta Marijina materinskost pa gre po papeževih besedah tudi onstran nje, je »nalezljiva«. Iz nje izhaja še druga materinskost, ki je »materinskost Cerkve«: »Cerkev je mati.« Naša »sveta mati Cerkev« nas rodi v krstu, vzgaja nas v svoji skupnosti. Ima držo materinskosti, blagosti, dobrote: »Mati Marija in mati Cerkev znata ljubkovati svoje otroke in jim dati nežnost. Predstavljati si Cerkev brez te materinskosti pomeni predstavljati si neko togo združenje, združenje brez človeške topline, osirotelo.«

Brez materinskosti ostane samo togost
Cerkev je mati, kakor je mati Marija. Vse nas sprejema kot mati. Njena materinskost se izraža »v držah ponižnosti, sprejemanja, razumevanja, dobrote, odpuščanja in nežnosti«. Tako je povzel sveti oče in še dodal: »Kjer je materinskost, tam so življenje, veselje in mir, tam se mir množi. Kadar pa te materinskosti ni, ostane samo togost, tista disciplina, ne zna se nasmehniti. Ena najlepših in najbolj človeških stvari pa je nasmehniti se otroku in pripraviti ga do nasmeha.«

Naj nam Gospod – tako je papež Frančišek sklenil – tudi danes, ko se znova daruje Očetu za nas, da slišati: »Sin, glej, tvoja mati!«