Papež o okoljstveni pravičnosti in podnebnih spremembah

VATIKAN (petek, 11. september 2015, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel približno tristo udeležencev mednarodnega srečanja o okoljstveni pravičnosti in podnebnih spremembah, ki ga je organizirala Fundacija za trajnostni razvoj. Sveti oče je v nagovoru izpostavil skupno odgovornost pri iskanju rešitev za posledice podnebnih sprememb, kot edino pot pa opredelil dialog, pri katerem se mora upoštevati tudi glas najrevnejših.

Podnebno vprašanje je vprašanje pravičnosti
»Podnebje je skupno dobro, ki je danes močno ogroženo,« je papež začel svoj nagovor. Na to kažejo pojavi, kot so podnebne spremembe, globalno segrevanje in večanje ekstremnih meteoroloških dogodkov. Te tematike so predmet velike pozornosti s strani medijev in javnega mnenja, o njih pa potekajo tudi znanstvene in politične razprave. Papež je izpostavil, da ne smemo pozabiti »težkih družbenih posledic«, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ter opozoril, da najtežje posledice doletijo najrevnejše. Podnebno vprašanje je zato tudi »vprašanje pravičnosti« ter prav tako solidarnosti, ki se je od pravičnosti ne more ločiti. »V igri je dostojanstvo vseh, kot narodov, kot skupnosti, kot moških in žensk,« je zatrdil papež.

Znanost in tehnologijo uporabiti za skupno dobro
Znanost in tehnologija nam dajeta posebno moč, je nadaljeval, naša dolžnost do vsega človeštva, najrevnejših in prihodnjih generacij pa je, da ju uporabimo za skupno dobro. Kljub mnogim protislovjem današnjega časa, imamo zadostne razloge za ohranitev upanja, da nam bo to uspelo. Temu upanju se moramo pustiti voditi, kot je pripomnil Frančišek.

Vsak dá svoj prispevek k dialogu
Na kakšen način lahko izpolnjujemo svojo odgovornost, solidarnost, dostojanstvo oseb in državljanov sveta? »Vsak je poklican, da odgovori osebno, v skladu z vlogo, ki jo zavzema v družini, v  svetu dela, ekonomije in raziskovanja, v civilni družbi in ustanovah,« je odgovoril. Brez podajanja malo verjetnih receptov, ki jih nima nihče. Po papeževih besedah je bolje prispevati svoj del razumevanja k dialogu in sprejeti, da se o njem razpravlja. Od vseh se pričakuje prispevek, da bi se doseglo rezultat, ki ne more biti drugo kot »sad skupnega dela«. Velik sovražnik pri tem je hinavščina, je pripomnil.

Mednarodno srečanje po prepričanju svetega očeta predstavlja »zgled prakticiranja tega dialoga«, ki ga je v okrožnici Laudato si' opisal kot »edino pot za pristopanje k problemom našega sveta in za iskanje zares učinkovitih rešitev«. Pomembno znamenje je, da se dogodka udeležujejo predstavniki različnih področij: vere, politike, ekonomske dejavnosti, znanstvenega raziskovanja v različnih sektorjih, mednarodnih organizacij in tistih, ki se posvečajo boju proti revščini.

Pri iskanju rešitev slišati glas najrevnejših
Dialog, da bi rodil sadove, mora biti navdihnjen z vizijo, ki je transparentna in prostrana, potekati mora v skladu s celostnim pristopom, predvsem pa na podlagi sodelovanja, v katerega so vključene vse strani, tudi tiste, ki najlažje ostajajo na obrobju institucionalnih procesov. Pri tem je papež vse zbrane povabil, naj se na vso moč zavzamejo, da bi se pri mizah, kjer se iščejo načini za rešitev kompleksne družbeno-okoljstvene krize, slišal glas najrevnejših, med državami in med ljudmi. »Tudi to je dolžnost okoljstvene pravičnosti,« je poudaril papež Frančišek.

Izrazil je željo, da bi ta dialog postal »avtentična zaveza, po kateri bi se prispelo do globalnih okoljstvenih sporazumov, ki bi bili zares pomembni in učinkoviti«, pri čemer je omenil približujoče se sprejetje trajnostnih razvojnih ciljev s strani Združenih narodov konec septembra in podnebno konferenco v Parizu v začetku decembra. Papež je še zagotovil, da na tej poti lahko računajo na njegovo osebno podporo in podporo vse Cerkve, začenši s tisto nenadomestljivo, kar je molitev.