Papeževa kateheza: Obnoviti vez med družino in krščansko skupnostjo

VATIKAN (sreda, 9. september 2015, RV) – Papež Frančišek je v središče današnje kateheze, ki jo je imel med splošno avdienco na Trgu svetega Petra, postavil »vez med družino in krščansko skupnostjo«. Kot je dejal, je to »naravna« vez, kajti Cerkev je duhovna družina, družina pa je majhna Cerkev.

Krščanska skupnost je dom tistih, ki verujejo v Jezusa kot izvir bratstva med vsemi ljudmi. Cerkev hodi sredi narodov, skozi zgodovino moških in žensk, očetov in mater, sinov in hčera: to je zgodovina, ki je pomembna za Gospoda. Veliki dogodki o svetovnih silah se zapišejo v knjige zgodovine in tam ostanejo. A zgodovina človeških čustev se neposredno vpisuje v Božje srce. In to je zgodovina, ki ostane večno. To je kraj življenja in vere. Družina je kraj našega vstopa v to zgodovino. Ta zgodovina se bo končala v zrenju Boga v nebesih za vse večne čase, a začne se v družini, in zato je družina tako zelo pomembna, je povedal papež.

Jezus okrog sebe oblikuje skupnost
Božji Sin se je po tej poti naučil te človeške zgodovine in jo je prehodil vse do konca. Po papeževih besedah je lepo premišljevati Jezusa in znamenja te vezi. Rodil se je v družini in se v njej »naučil sveta«: delavnica, štiri hiše, vas sredi ničesar. To izkušnjo je Jezus živel trideset let in prevzel človeško stanje, sprejel ga je v svoje občestvo z Očetom in v svoje apostolsko poslanstvo. Potem ko je zapustil Nazaret in začel javno življenje, je okrog sebe oblikoval skupnost, »zbor« (assemblea), skupaj je zbral osebe. To je pomen besede »cerkev«, je pojasnil Frančišek.

V evangelijih ima Jezusov zbor obliko družine, »gostoljubne družine« in ne neke zaprte sekte. V njej najdemo Petra in Janeza, a tudi lačnega in žejnega, tujca in preganjanega, grešnico in cestninarja, farizeje in množice ljudi. Jezus sprejema vse in govori z vsemi, tudi s tistim, za katerega ne bi mislili, da se bo v življenju še kdaj srečal z Bogom. »To je močna lekcija za  Cerkev!« je poudaril papež. Učenci sami so izbrani, da skrbijo za ta zbor, za to družino Božjih gostov.

Da bi bila ta stvarnost Jezusovega zbora danes živa, je nujno ponovno oživeti zavezo med družino in krščansko skupnostjo. »Lahko bi rekli,« je dodal sveti oče, »da sta družina in župnija dva kraja, kjer se uresničuje tisto občestvo ljubezni, ki najde svoj zadnji vir v samem Bogu.« Cerkev, ki je zares v skladu z evangelijem, ne more ne imeti obliko »gostoljubnega doma« z vedno odprtimi vrati. Cerkve in župnije z zaprtimi vrati se ne morejo imenovati cerkve, ampak muzeji, je pripomnil.    

Okrepiti vez med družino in krščansko skupnostjo
Danes je to ključna zaveza, je nadaljeval. »Proti ideološkim, finančnim in političnim ''centrom moči'' postavljamo svoje upanje v centre ljubezni, v centre evangeliziranja, bogate s človeško toplino, postavljene na solidarnost in soudeležbo, tudi na odpuščanje med nami.« Izpostavil je, da je danes nepogrešljivo in nujno »okrepiti vez med družino in krščansko skupnostjo«. Seveda je potrebna velikodušna vera, da bi ponovno našli razumnost in pogum za obnovitev te zaveze. Družine se včasih umaknejo in pravijo, da niso na dovolj visoki ravni. Pravijo na primer, da so revna družina, nekoliko sneta s tečajev, da niso zmožni, da imajo že doma veliko problemov, da nimajo moči … In vse to je res, je pripomnil Frančišek. A nihče ni vreden, nihče ni na dovolj visoki ravni, nihče nima moči. »Brez Božje milosti, ne bi mogli narediti ničesar. Vse nam je dano zastonj. Gospod pa nikoli ne pride v novo družino, ne da bi prej storil kak čudež. Spomnimo se, kaj je storil na gostiji v Kani! Ja, če položimo v njegove roke, bo Gospod naredil čudeže.«

Družine naj prevzamejo iniciativo in odgovornost
Seveda pa mora svoj del opraviti tudi sama krščanska skupnost. Kot primer je papež navedel njeno prizadevanje, da bi presegla drže, ki so preveč vodstvene in preveč funkcionalne, da pospešuje medosebni dialog in poznavanje ter vzajemno spoštovanje. Kot pomembno je izpostavil, da družine prevzamejo iniciativo in čutijo odgovornost za prinašanje svojih dragocenih darov v skupnost. Vsi se moramo zavedati, da se krščanska vera odvija na odprtem polju življenja, ki je skupno vsem. Družina in župnija morata izpolniti čudež življenja, ki bo za vso družbo bolj skupnostno življenje.

»V Kani je bila Jezusova mati, mati dobrega sveta. Tudi mi prisluhnimo njenim besedam: ''Karkoli vam reče, storite!'' Drage družine, drage župnijske skupnosti, pustimo se navdihniti tej Materi in znašli se bomo pred čudežem!« je papež sklenil katehezo.