V pričakovanju apostolskega potovanja: Kanonizacija bl. Junipra Serre

VATIKAN (torek, 8. september 2015, RV) – Čez manj kot dva tedna se bo začelo deseto mednarodno apostolsko potovanje papeža Frančiška. Prve dni bo preživel na Kubi, naslednjih pet pa v Združenih državah Amerike. V prihodnjih dneh se bomo zaustavili ob posameznih dogodkih, ki so na programu papeževega obiska, in njihovem pomenu.

V sredo, 23. septembra, dan po prihodu v Washington, bo papež v narodnem svetišču Marijinega brezmadežnega spočetja med sveto mašo razglasil za svetnika bl. Junipra Serro.

Veliki evangelizatorji narodov
Gre za enega izmed »velikih evangelizatorjev narodov«, za katere je bila uporabljena t. i. »enakovredna kanonizacija« (kanonizacija ekvipolente). Kakor je pojasnil papež Frančišek med letom s Šrilanke na Filipine 15. januarja letos, se ta način uporabi v primerih Božjega služabnika ali blaženega, ki se ga časti že zelo dolgo in katerega junaške kreposti in čudeži so v zgodovini, v izjavah ljudi, stalno prisotni. Papež lahko odloči, da se tako osebo razglasi za sveto brez običajnega uradnega postopka.

Njihovo celo življenje je namreč pričevanje za evangelij. So svetniki, ki so stalno na poti, veseli in komunikativni svetniki, svetniki, ki gredo ven in ki iščejo. Ne vodi jih njihov osebni značaj in niti ne enostransko Božje naročilo. Evangelizirajo, ker so dvignili pogled in zagledali množice ljudstev, ki blodijo kakor ovce brez pastirja. To jih je pretreslo, saj čutijo ljubezen Dobrega pastirja, ki je za te ovce dal življenje.

Dan premišljevanja pred kanonizacijo. Homilija papeža Frančiška
Juniper Serra je bil španski frančiškan in misijonar, ki velja za apostola Kalifornije. Rojen je bil 24. novembra 1713, umrl pa je 28. avgusta 1784. 2. maja letos je v severnoameriškem papeškem kolegiju v Rimu potekal dan premišljevanja pred njegovo kanonizacijo. Sveto mašo je vodil papež Frančišek, ki je med homilijo o bodočem svetniku zatrdil, da je bil »protagonist nove pomladi evangelizacije v tistih brezmejnih deželah«.

Izpostavil je tri vidike njegovega življenja. To so njegov misijonski zagon, marijanska pobožnost ter pričevanje svetosti. »Bil je neutruden misijonar,« je najprej zatrdil. Svojo domovino je zapustil zaradi ljubezni do oznanjevanja evangelija ad gentes. Njegovo srce je bilo polno vneme, da bi dar srečanja s Kristusom delil z najbolj oddaljenimi: »Dar, ki ga je prej prejel sam in ga izkusil v njegovi polnosti resnice in lepote.« Papež Frančišek se je vprašal, če smo tudi mi danes zmožni odgovoriti na Božji klic s tolikšno velikodušnostjo in takšnim pogumom. Smo pripravljeni zapustiti vse, da bi ga častili, da bi hodili za Njim in ga ponovno našli v obličju ubogih; da bi oznanjali tistim, ki Kristusa ne poznajo in ne čutijo objema njegovega usmiljenja?

Drugi vidik Juniprovega življenja je, da je svoje misijonsko prizadevanje izročil Devici Mariji. Preden je odšel v Kalifornijo, je svoje življenje zaupal Naši Gospe iz Guadalupeja. Prosil jo je za milost, da bi se odprla srca kolonizatorjev in staroselcev. Podoba Naše Gospe iz Guadalupeja je bila kasneje navzoča v vseh enaindvajsetih misijonih, ki jih je ustanovil na kalifornijski obali. Od takrat dalje pa je postala tudi zavetnica celotne ameriške celine.

Sveti oče je nazadnje poudaril še vidik Juniprovega pričevanja svetosti. Bil je eden »od ustanovnih očetov Združenih držav, svetnik katolištva in poseben zaščitnik špansko govorečih oseb v državi«. Kontempliranje njegove svetosti naj bo spodbuda ameriškemu narodu, da »ponovno odkrije svoje dostojanstvo ter vse bolj utrdi svojo pripadnost Kristusu in njegovi Cerkvi«.