S papežem danes somaševal novi patriarh armenske katoliške Cerkve

VATIKAN (ponedeljek, 7. september 2015, RV) – Danes je še vedno mnogo kristjanov preganjanih. Tišina številnih avtoritet pa je za to sokriva. Tako je dejal papež Frančišek, ko je danes zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Med homilijo je razložil evangeljski odlomek, v katerem se pismouki in farizeji jezijo, ker je Jezus naredil čudež v soboto. Razpravljajo, kako bi ga ubili. Izhajajoč iz tega je papež spregovoril o današnjem preganjanju. Verjetno je sedaj preganjanih še več kristjanov kot v prvih časih: ubiti, pregnani ali oropani so samo zato, ker so kristjani.

Krščanstva brez preganjanja ni
»Dragi bratje in sestre, krščanstva brez preganjanja ni!« O tem, o preganjanju in zasramovanju – kar je usoda kristjana – govori zadnji izmed blagrov. »In danes, pred tem dejstvom, ki se dogaja v svetu, v sokrivdi tišine mnogih avtoritet, ki bi ga lahko ustavile, smo pred to krščansko usodo.« Hoditi moramo po isti poti kot Jezus, je še dodal papež Frančišek.

Preganjanje armenskega naroda
Zatem je spomnil na eno izmed mnogih velikih preganjanj: na preganjanje armenskega naroda: »Prvi narod, ki se je spreobrnil v krščanstvo: prvi. Preganjan zgolj zaradi dejstva, da so bili kristjani.« Izgnani so bili iz svoje domovine v puščavo, brez vsake pomoči. Tudi danes z grozo poslušamo o tem, kar delajo nekatere teroristične skupine, kako ubijajo kristjane. Pomislimo na mučence iz Egipta, ki so bili nedavno ubiti na libijski obali, medtem ko so izgovarjali Jezusovo ime.

Ta zgodba preganjanja se je začela z Jezusom. Kar so storili z Njim, skozi zgodovino delajo tudi z Njegovim telesom, ki je Cerkev. »Danes, na ta dan naše prve evharistije kot bratje škofje,« tako je dejal papež Frančišek predstavnikom armenske katoliške Cerkve, ki so bili danes navzoči med jutranjo sveto mašo, »bi rad tebe, dragi brat patriarh, in vse vas, armenske škofe, vernike in duhovnike, objel in spomnil na to preganjanje, ki ste ga utrpeli. Rad bi spomnil na vaše svetnike, mnoge svetnike, ki so umrli zaradi lakote, mraza, med mučenjem, v puščavi, ker so bili kristjani!«

Naj nam da Gospod milost poguma in pričevanja
Gospod naj nam da polno razumevanje, da bi spoznali skrivnost Boga, ki je v Kristusu, ki nosi križ, križ preganjanja, križ sovraštva, križ tistega, kar izhaja iz besa preganjalcev, katerega vzbudi »oče zla«. Tako je na koncu homilije prosil papež Frančišek: »Naj nam da Gospod danes v telesu Cerkve čutiti ljubezen do naših mučencev, pa tudi našo mučeniško poklicanost. Ne vemo, kaj se bo zgodilo tukaj. Ne vemo! A če se bo tukaj nekega dne zgodilo to preganjanje, naj nam da Gospod milost poguma in pričevanja, ki so jo imeli vsi ti krščanski mučenci, še zlasti kristjani armenskega naroda.«

Novi patriarh armenske katoliške Cerkve somaševal s papežem
Kot že rečeno, je bil med današnjo jutranjo sveto mašo prisoten tudi novi patriarh Kilikije Krikor Bedros XX. Ghabroyan, ki je na čelu armenske katoliške Cerkve. Patriarh je somaševal skupaj s papežem, ki mu je 25. julija letos odobril prošnjo 'Ecclesiastica Communio' (cerkveno občestvo). V potrditev »evharističnega izvora občestva« med rimskim škofom in patriarhalno Cerkvijo, je sveti oče po tem, ko je povzdignil pateno s Kristusovim telesom, le-to podal patriarhu. Preden sta jo odložila, sta jo nekaj časa skupaj držala povzdignjeno. Enako gesto sta ponovila tudi s kelihom s Kristusovo krvjo. Nato sta se skupaj obhajala. Pred tem obredom so bile v pojasnilo prebrane besede iz dogmatične konstitucije o Cerkvi (Lumen Gentium): »Občestvo je pojem, ki je bil v stari Cerkvi v veliki časti (kakor je še danes zlasti na Vzhodu). Ne jemljemo pa ga kot neko nedoločeno čustvo, ampak kot organsko stvarnost, ki terja pravno obliko in ki jo hkrati oživlja ljubezen.«

Med somaševalci so bili tudi kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, nadškof Cyril Vasil', tajnik tega dikasterija, in škofi, člani sinode armenske katoliške Cerkve.