S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 31. avgusta do 5. septembra 2015)

Splošna avdienca: Družina in evangelizacija
»En sam nasmeh, čudežno iztrgan iz obupanosti zavrženega otroka, ki ponovno začne živeti, nam pojasni delovanje Boga v svetu bolj kot tisoče teoloških traktatov. En sam moški in ena sama ženska, ki tvegata in se žrtvujeta za otroka drugih in ne samo za svojega, nam pojasnita svari o ljubezni, ki jih mnogi znanstveniki več ne razumejo. Kjer obstajajo družinska čustva, tam pride tudi do teh dejanj ljubezni, ki nam govorijo močneje od besed … to je gesta ljubezni.« Te Frančiškove besede so iz sredine splošne avdience, med katero je ponovno govoril o družini. Takole je dejal: »Predstavljajmo si, da krmilo zgodovine, družbe, ekonomije, politike, ponovno in končno preide v roke zavezi moškega in ženske, da ga upravljata s pogledom, usmerjenim na generacijo, ki prihaja. Teme o zemlji in domu, o ekonomiji in delu bi zvenele kot zelo drugačna glasba. Če bomo dali vodilno vlogo družini, ki posluša Božjo besedo in jo postavlja v prakso, bomo postali kot dobro vino na gostiji v Kani, vse bomo prekvasili kot Božji kvas.«

Izpostavil je moč zaveze družine z Bogom, ki je poklicana zoperstaviti se opustošenju modernih mest. Naša mesta so po Frančiškovem prepričanju postala »opustošena zaradi pomanjkanja ljubezni, pomanjkanja smeha. Veliko je zabave, veliko zapravljanja časa, a kar manjka, je ljubezen. In to je lastno družini. Nasmeh neke družine lahko premaga to opustošenje v naših mestih. To je zmaga družinske ljubezni.« Noben ekonomski in politični inženiring ni zmožen nadomestiti družinskega prispevka. Načrtovanje babilonskega stolpa gradi nebotičnike brez življenja, Duh Boga pa povzroči, da puščave zacvetijo.

Nikoli več vojne!
V minulem tednu je papež ponovno pozval k prizadevanju za mir na svetu. Ob koncu splošne avdience je dejal, da Gospoda prosi, da svet ne bi več doživljal grozot in strašljivega trpljenja. To je tudi stalno hrepenenje narodov, predvsem tistih, ki so žrtve različnih krvavih konfliktov. Spomnil je na preganjanje manjšinskih skupnosti, preganjanje kristjanov, nespametnost uničevanja, proizvajanje in trgovanje z orožjem, okrvavljenim z nedolžno krvjo mnogih nedolžnih. »Nikoli več vojne!« je pozval sveti oče. »To je žalosten krik, ki se iz naših src in src vseh moških in žensk dobre volje dviga k Knezu miru.«

Dan molitve za skrb stvarstva
S septembrom je tudi papež Frančišek začel s svojim običajnim delovnim ritmom, polnim različnih dogodkov, srečanj in obveznosti. V torek, 1. septembra, je v baziliki svetega Petra vodil besedno bogoslužje ob prvem svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva. Homilijo je imel papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa.

Župnijske celice za evangelizacijo
Na srečanje s papežem so minuli teden prišli člani župnijskih celic za evangelizacijo. Dejal jim je, da s svojim vsakodnevnim prizadevanjem »pomagajo župnijski skupnosti postati družina, v kateri se najde bogata in mnogovrstna stvarnost Cerkve«. Srečanja po hišah, da bi delili veselje in hrepenenja, so po papeževih besedah »pristna izkušnja evangelizacije«, ki je zelo podobna prvim časom Cerkve. O tem govori sveti Luka v Apostolskih delih, ko izpostavi, da so se verniki »dan za dnem enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi.« Tudi celice želijo oblikovati ta stil skupnostnega življenja, da bi sprejemali vse in ponudili izkušnjo Božje navzočnosti in bratske ljubezni. Papež je poudaril, da je pri evangelizaciji zelo pomembno sprejemanje. To je eno prvih znamenj občestva, o katerem smo poklicani pričevati, da smo namreč srečali Kristusa v svojem življenju. »Spodbujam vas,« je dejal sveti oče, »da iz evharistije naredite srce svojega poslanstva evangelizacije. Tako bo vsaka celica postala evharistična skupnost, kjer je lomljenje kruha enakovredno prepoznavanju realne navzočnosti Jezusa Kristusa med nami.«

Papež duhovnikom: Ne bojte se realnosti
»Ne bojte se realnosti. Realnost je treba sprejeti kot nekaj dobrega.« Imamo namreč dve ušesi: eno za Boga in drugo za realnost. »Ko srečamo brate, predvsem tiste, ki so v očeh sveta ali v naših, manj prijetni, kaj vidimo? Se zavedamo, da jih Bog ljubi, da imajo isto meso, ki ga je imel Kristus, ali pa ostanemo brezbrižni pred njihovimi problemi?« Frančiškove besede so bile namenjene duhovnikom apostolskega gibanja Schönstatt. Dejal jim je, da mora duhovnik imeti držo molitve in služenja ter tudi milost »močnih ramen«, na katerih bo kakor Jezus lahko nosil »zadnje«, odrinjene na rob človeštva. Biti »zadnji« je tudi mesto, ki ga morajo zavzeti duhovniki v odnosu do svojih bratov. »Duhovnik ni ne nad njimi ali onkraj njih, ampak hodi z njimi, ljubi jih s Kristusovo ljubeznijo,« je zatrdil papež ter povabil, naj Gospoda prosijo, da jim da močna ramena, na katera si bodo naložili ljudi brez upanja.

Sveta Marta: Sejem mir?
Frančišek je v minulem tednu poslal video sporočilo udeležencem mednarodnega teološkega kongresa, ki je potekal na Argentinski katoliški univerzi v Buenos Airesu, sodeloval je v video konferenci, ki jo je ta teden prenašala ameriška televizijska mreža ABC, v Vatikanu pa se je med drugim srečal z novim izraelskim predsednikom Ruevenom Rivlinom.

Vsako jutro pa je v kapeli Doma svete Marte darovati svete maše in kot običajno med njimi imel tudi krajše homilije. V eni je povedal: »Dobro bo, če se vprašamo: Sejem mir? S svojim jezikom, na primer, sejem mir ali sejem razdor? Kolikokrat o kakšni osebi slišimo reči, da ima jezik kot kača, ker vedno dela tisto, kar je kača storila z Adamom in Evo: uničuje mir. To je zlo, to je bolezen v naši Cerkvi: sejati ločitev, sejati sovraštvo, ne sejati miru. Zato bo dobro, če si vsak dan zastavimo to vprašanje: Sem danes sejal mir ali sem sejal razdor?«