Sveti oče med homilijo: S svojim jezikom sejem mir ali razdor?

VATIKAN (petek, 4. september 2015, RV) – V Cerkvi obstaja bolezen sejanja ločitve in razdora. A kristjani so poklicani, da pomirjajo in spravijo, tako kot je delal Jezus. O tem je danes spregovoril papež Frančišek, ko je zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

»Moški in ženske miru, moški in ženske sprave«
V pismu Kološanom apostol Pavel pokaže osebno izkaznico Jezusa, ki je Božji prvorojenec in Bog sam. Oče ga poslal, da bi po grehu »spravil in pomiril« človeštvo z Bogom. »Mir je Jezusovo delo,« je tako zatrdil sveti oče. Je delo njegove pokorščine vse do smrti na križu. Kadar mi govorimo o majhni pomiritvi in majhni spravi, moramo imeti v mislih Jezusovo veliko pomiritev in veliko spravo. Brez Njega mir ni mogoč. In brez Njega ni mogoča sprava. Naša naloga, ko poslušamo vesti o vojnah in sovraštvu – tudi v družinah – je biti »moški in ženske miru, moški in ženske sprave«.

Jaz sejem mir ali razdor?
Dobro bo, če se vprašamo: »Jaz sejem mir?« S svojim jezikom, na primer, sejem mir ali sejem razdor? Kolikokrat o kakšni osebi slišimo reči, da ima »jezik kot kača«, ker vedno dela tisto, kar je kača storila z Adamom in Evo: uničuje mir. »To je zlo, to je bolezen v naši Cerkvi: sejati ločitev, sejati sovraštvo, ne sejati miru.« Zato bo dobro, če si vsak dan zastavimo to vprašanje: »Sem danes sejal mir ali sem sejal razdor?« Sveti oče je dodal še vprašanje, kaj sejemo, če je naša drža, da je včasih potrebno klepetati o drugih.

Nikoli nobene besede, ki bi ločevala!
Kristjani so torej poklicani biti kakor Jezus, ki je prišel k nam, da bi pomiril in spravil. »Če neka oseba v svojem življenju ne naredi nič drugega, kakor da spravlja in pomirja, se jo lahko kanonizira: ta oseba je sveta. Toda v tem moramo rasti, moramo se spreobrniti: nikoli nobene besede, ki bi ločevala, nikoli, nikoli nobene besede, ki bi vodila v vojno, v majhne vojne, nikoli govoric.« Tudi ene same besedice ne smemo reči proti nekomu drugemu ali o tem, kar je storil: »Klepetanje je terorizem, kajti tisti, ki klepeta, je kakor terorist, ki vrže bombo in odide. Tako uniči. Uniči z jezikom, ne ustvari miru.« Pri tem ni »terorist samomorilec«, saj nase dobro pazi.

Ugrizniti se v jezik
Papež Frančišek je nadalje spodbudil, da bi se ugriznili v jezik vsakič, ko nam pride na misel, da bi rekli nekaj, kar bi zasejalo razdor in ločitev, ali da bi nekoga obrekovali. »Zagotavljam vam, da če delate to vajo, da se ugriznete v jezik namesto da bi zasejali razdor, vam bo ranjeni jezik najprej zatekel, kajti hudič nam je pomagal pri tem, kar je njegovo delo, kar je njegov poklic: ločevati.«

Sveti oče je homilijo zato sklenil z molitvijo: »Gospod, ti si dal svoje življenje, daj mi milost, da bi pomiril in spravil. Ti si prelil svojo kri, naj mi ne bo pomembno, ko mi jezik nekoliko zateče, če se ugriznem, preden druge obrekujem.«