Papeževa jutranja sveta maša: Medsebojno se tolažite

VATIKAN (torek, 1. september 2015, RV) – Upanje in tako trdna vera v končno srečanje s Kristusom, da je močnejša od dvoma in da razveseli vsak dan, se med kristjani lahko okrepi z medsebojno tolažbo. Ta je sestavljena iz prijaznih besed in dobrih del, ter ne iz nekoristnih in plehkih govoric. Tako je danes zjutraj zatrdil papež Frančišek, ko je po poletnem premoru ponovno daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte v navzočnosti skupine vernikov.

Medsebojna tolažba daje upanje
Med homilijo je najprej razložil odlomek iz Pavlovega pisma Tesaloničanom. Skupnost v Tesaloniki je bila »nemirna« in je apostola spraševala, »kako« in »kdaj« se bo Kristus vrnil in kaj se bo zgodilo z mrtvimi. Sv. Pavel jim je odgovoril, da bo »Gospodov dan« prišel »nenadoma«, »kakor tat«. Pri tem pa je še dodal, da bo Jezus prišel, da bi prinesel zveličanje vsem, ki verujejo Vanj. Zato jih je nadalje spodbudil, naj drug drugega tolažijo in naj si medsebojno pomagajo. Ravno ta tolažba je po papeževih besedah tisto, kar daje upanje: »To je nasvet: 'Tolažite se.' Medsebojno se tolažite.«

Sveti oče je zatem zastavil vprašanje, če se med seboj pogovarjamo, da bo  Gospod prišel in da Ga bomo srečali. Ali se pogovarjamo o mnogih drugih stvareh, tudi o teologiji, cerkvenih zadevah, duhovnikih, redovnicah, monsinjorjih? Je naša tolažba to upanje? »Medsebojno se tolažite. Tolažite se v skupnosti. V naših skupnostih, v naših župnijah, se govori o tem, da pričakujemo Gospoda, ki prihaja? Ali se klepeta o čem, o tistem ali tisti, da bi minil čas in se ne bi preveč dolgočasili?«

Si prepričan, da boš videl Gospoda?
V današnjem odpevu pri psalmu med sveto mašo smo večkrat ponovili: »Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo v deželi živih.« Izhajajoč iz teh besed je papež Frančišek zastavil še eno vprašanje: »In ti, si prepričan, da boš videl Gospoda?« Zgled, ki ga je potrebno posnemati, je Job. Le-ta je namreč navkljub vsem nesrečam odločno zatrjeval: »Vem, da je Bog živ, in jaz ga bom videl, videl ga bom s temi očmi.«

Res je, da bo prišel sodit, je nadaljeval papež. Če gremo v Sikstinsko kapelo, vidimo lep prizor poslednje sodbe. »A pomislimo tudi, da bo prišel, da bi se srečal z mano in bi ga jaz videl s temi očmi, da bi ga objel in bi bil vedno z Njim. To je upanje, za katerega nam apostol Pavel pravi, naj ga drugim pokažemo s svojim življenjem, naj pričujemo o tem upanju. To je resnična tolažba, to je resnična gotovost: ' Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo.'«

Tolažba s prijaznimi besedami in dobrimi deli
Tako kot sv. Pavel takratnim kristjanom je papež Frančišek danes nam svetoval, da bi se medsebojno tolažili z dobrimi deli in da bi bili drug drugemu v pomoč. Na ta način bomo šli naprej: »Prosimo Gospoda za to milost: da bi tisto seme upanja, ki ga je posejal v naša srca, zorelo in rastlo vse do končnega srečanja z Njim. 'Prepričan sem, da bom videl Gospoda.' 'Prepričan sem, da Gospod živi.' 'Prepričan sem, da bo Gospod prišel in se z mano srečal.' To je obzorje našega življenja. Prosimo Gospoda za to milost in na tej poti drug drugega tolažimo z dobrimi deli in prijaznimi besedami.«