Msgr. Perego o begunski drami v Evropi: Prednostna naloga je reševanje oseb

VATIKAN (sobota, 29. avgust 2015, RV) – Papež Frančišek z globoko zaskrbljenostjo spremlja dramo beguncev, ki je prizadela na tisoče ljudi, ki bežijo iz svojih dežel. Celotne družine tvegajo življenje v iskanju prihodnosti brez vojne, lakote in nasilja. V enem od svojih nedavnih sporočil, objavljenih na družbenem omrežju Twitter, sveti oče vse vabi, da bi odprli srce tistim, ki trpijo. Njegova prošnja je: »Gospod, pomagaj nam biti bolj velikodušni in vedno bolj blizu revnim družinam.«

V 2015 Sredozemsko morje prečkalo 300.000 oseb, 2500 izgubilo življenje
Glede na podatke Visokega komisarijata za begunce je v letu 2015 Sredozemsko morje prečkalo okoli 300.000 oseb, 2500 pa jih je pri tem izgubilo življenje. O begunski drami je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril msgr. Giancarlo Perego, direktor fundacije Migrantes pri Italijanski škofovski konferenci:

Potreba po humanitarnih kanalih je še vedno temeljnega pomena
»Gre za dramo, ki kaže, kako se neprostovoljne migracije še naprej nadaljujejo. Število mrtvih se je v primerjavi z lanskim letom povečalo že za več kot 50%. To dejstvo nam govori, da je potrebno ponovno razmisliti o evropski operaciji, ki je nadomestila Mare Nostrum in ni upoštevala te nove tragedije, ki se zdaj dogaja na kopnem. Vendar pa ni dovolj o njej samo ponovno razmisliti, ampak jo je nujno tudi okrepiti. Drugi pomemben vidik pa je boj proti trgovini z ljudmi, ki ne poteka samo po morju, ampak tudi po kopnem. Mnoge mafije v različnih evropskih državah jo namreč izkoriščajo za še večji zaslužek kot v preteklosti. Tretji razmislek, h kateremu nas pozivajo omenjene smrti, pa je dejstvo, da so na žrtvah vidni znaki nasilja, trpinčenja in pomanjkanja. Ni dovolj misliti samo na reševanje, ampak je potrebno te osebe spremljati; te smrti nam kažejo, da je potreba po humanitarnih kanalih še vedno temeljnega pomena.«

Ključnega pomena: prost pretok prosilcev za azil in beguncev
V nadaljevanju pogovora je msgr. Perego odgovoril na vprašanje, kakšen bi moral biti takojšen odgovor Evrope pri soočanju s to veliko humanitarno krizo: »Menim, da je prvi pomemben vidik prost pretok prosilcev za azil po tem, ko dobijo status begunca. V nasprotnem primeru obstaja tveganje za zaprtost, za ponovno gradnjo zidov, kakor se že dogaja. Gre za tveganje, da bi bil ogrožen tudi Schengen in torej ne samo pravica do azila, ampak tudi do ekonomske migracije znotraj same Evrope. Nemčija je v tem pogledu že dala jasno znamenje, ko je sprejela vse sirske begunce in jih ni 45.000 poslala v Italijo, preko katere so prišli lani. Gre za zelo močno znamenje, ki kaže, kako bi moral prost pretok spodbuditi vse evropske države, da bi oblikovale strukturiran načrt, ki bi omogočil sprejem še enkrat večjega števila beguncev. To pa zahteva rast kulture pravic in solidarnosti znotraj Evrope ter premagovanje strahov, ki žal še vedno prevladujejo.«

Pomembna vključenost celotne civilne družbe, ne samo politike
Ob koncu pogovora pa je direktor fundacije Migrantes povedal, v kakšni meri smo Evropejci pripravljeni na tovrstno spremembno smeri: »Mislim, da je zelo pomembno dati težo tem sprejemom tako na področju kulture kot na področju informacij. Govorimo o enem milijonu beguncev in prosilcev za azil v Evropi, ki ima približno 500 milijonov prebivalcev. Vemo, da kraji v bližini vojnih tragedij v Siriji, Libanonu, Jordaniji in Turčiji, sprejemajo po milijon ali dva milijona beguncev. Jasno je torej, da mora s tega vidika tudi Evropa dati pomembno znamenje, tudi pred državami, ki doživljajo veliko večjo težo tega sprejema. Po drugi strani pa je potrebno, da vsaka država strukturira sprejem migrantov. V tej veliki akciji solidarnosti pa ni pomembna le vključenost politike, ampak celotne civilne družbe. Poleg tega pa je bistveno tudi delovanje na mednarodnem diplomatskem področju, da bi se na območja, od koder prihajajo priseljenci, povrnila mir in varnost ter bi se mogli vrniti v svoje države.«