VATIKAN (sreda, 26. avgust 2015, RV) – »Menimo, da ima Cerkev zaradi dejstva, da je razširjena povsod, možnost ustvarjati skupnost. Ne sme se omejiti na pomoč z vrha navzdol, z odvečnim, na preprosto razdeljevanje denarja, ampak mora ustvarjati skupnost.« To so besede p. Carlosa Olivere, 37-letnega argentinskega duhovnika in prijatelja papeža Frančiška. Duhovnik, ki živi v barakarskih naseljih Buenos Airesa, kjer je med prebivalci poznan kot pater Charlie, se je v preteklih dneh udeležil Meetinga v Riminiju. Danes pa se je med avdienco v Vatikanu srečal s svetim očetom.
Tudi tisti, ki je v slabšem stanju, lahko pomaga drugemu
Za Radio Vatikan je povedal, da so skupnosti, ki se
oblikujejo na robovih, Božji blagoslov, obenem pa tudi odgovornost Cerkve. P. Charlie
dela v centru za mlade s težavami, imenovanem Kristusovo ognjišče. Le-tega je pred
leti odprl takratni kardinal Jorge Mario Bergoglio. V njihovi skupnosti so osebe,
ki jih je družbena izključenost uničila in so se znašle v situaciji popolne osamljenosti.
V center so prišle preko prijateljstva, tam pa so bile naprošene, da tudi same pomagajo
drugim. Na ta način vsi postanejo »del odgovora«: »Tudi tisti, za kogar
se zdi, da je v slabšem stanju, lahko pomaga nekomu drugemu. To je bilo za nas čudovito
odkritje in to poskušamo spodbujati na več krajih.«
Prizadevanje za skupno dobro
P. Charlie je nadalje povedal, da je Cerkev v barakarskih
naseljih navzoča od samega začetka. Duhovniki tja prihajajo že več kot štirideset
let. Celotno dogajanje je tesno povezano s Cerkvijo, ki ima osrednje mesto v življenju
tamkajšnjih ljudi, katerega med drugim zaznamuje globoka ljudska pobožnost. P. Charlie
je pri tem dodal, da strankarska politika v njihovi skupnosti ni prisotna. Prizadevajo
pa si za skupno dobro. »Delujemo na tak način, da skrbimo drug za drugega, spodbujamo
solidarnost, gostoljubnost, vse, kar ima karkoli opraviti z našo krščansko vero: potrpežljivost,
odpuščanje, vse, kar ustvarja skupnost.«
Ne pustiti ob strani nekoga, ki je zgrešil pot
Kar zadeva kriminal, ki je prisoten v barakarskih
naseljih, Kristusovo ognjišče spremljajo besede, ki jim jih je na začetku dejal kasnejši
papež: »Sprejmimo življenje, kakor pride.« P. Charlie je povedal, da k njim
pridejo tudi ljudje, ki so povzročili veliko ran. A v Kristusovem ognjišču želijo
z vsemi delati tako, da bi se počutili ljubljene, sprejete in da bi lahko srečali
Boga. To ne pomeni, da kriminal podpirajo, pač pa, da ne želijo pustiti ob strani
nekoga, ki je zgrešil pot.
Usmiljenje – smo bratje
Usmiljenje predstavlja »stik srca«, je pojasnil
p. Charlie: »Bolečina druge osebe, njeno trpljenje mojemu življenju ni tuje. Pomeni
razumeti, da smo bratje, da med nami obstaja zelo globoka solidarnost, da smo narejeni
iz istega mesa, da smo bratje in da je problem, ki ovira drugega, tudi moj problem.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |