Raz 12,1-6
Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi
nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila od porodnih
muk in bolečin. Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč
kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem
diademov. Njegov rep je pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj
se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi
porodila. In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode
z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu. Žena pa
je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč
dvesto šestdeset dni.
Lk 1,39-56
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v pogorje, v mesto na Judovem. Stopila je
v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav,
je dete poskočilo v njenem telesu. Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in
je z močnim glasom vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen
sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko
je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je dete od veselja poskočilo v mojem
telesu. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«
Marijina hvalnica
In Marija je rekla:
»Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju,
kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni,
njegovo ime je sveto.
Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
njim, ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mišljenju svojega srca.
Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.
Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Beda častitljivi pravi: »Marijo vodi njena ponižnost v hribovito področje Judeje,
da bi čestitala Elizabeti za Janezovo čudežno spočetje ter da bi stregla svoji starejši
sorodnici med njenimi zadnjimi meseci nosečnosti.« Sv. Avguštin pravi: »To, da je
Janez poskočil v maternici, je čudežno znamenje vere.« Maksim Torinski to misel nadaljuje:
»Že v maternici je Janez zaznal Kristusov prihod in je prerokoval kot Mesijev predhodnik.«
Efrem Sirski to slikovito opiše: »Navzočnost Mesija v mesu, ki je začetnik stvarstva,
najprej stori tako, da Elizabetina maternica oživi, nato pa po sadu Marijine maternice
oživi vse stvarstvo.« Origen nadalje pravi: »Elizabeta, napolnjena s Svetim Duhom,
zaradi sadu Marijine maternice, izreče nad njo blagoslov.« Sv. Ambrož pravi, da »Marijina
vera v Božjo obljubo vodi tudi Cerkev v poveličevanje Gospoda, saj sedaj ona odgovarja
Kristusu, sadu vseh vernikov.« Origen pravi, da »obiskanje označuje fizično srečanje
mater teh dveh osebnosti dokončnega zveličanja.« Efrem Sirski k temu dodaja, da pa
»Magnifikat kaže na teološki pomen tega srečanja, saj Marija povzame svoje mesto v
zgodovini zveličanja in naznani novo kraljestvo.«
Misli Benedikta XVI.
Kristjani na Vzhodu in Zahodu praznujemo praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan.
Na Vzhodu je praznik imenovan Zaspanje Device Marije. Starodavni mozaik v
baziliki Marije Velike v Rimu prikazuje ta motiv (Dormitio). Prizor upodablja
apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so
jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico. Ta deklica
je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. V katoliški Cerkvi je bila dogma razglašena
leta 1950. Vendar ima praznik svoje korenine že v prvih stoletjih življenja Cerkve.
Današnja Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Ta odlomek nas spominja na prve strani Svetega pisma, na dramatične dogodke, povezane z grehom Adama in Eve. Prve starše je zlo premagalo. Jezus, novi Adam, in Marija, nova Eva, pa sta sovražnika premagala dokončno: »In to je veselje današnjega dne!«
Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi. Kar praznujemo danes, je velika skrivnost, predvsem skrivnost upanja in veselja za vse. V Mariji vidimo cilj, proti kateremu hodijo vsi, ki znajo lastno življenje združiti z Jezusovim. Ki znajo hoditi za Njim, kot je to storila Marija. Ta praznik nam torej govori o naši prihodnosti. Pravi nam, da bomo nekoč tudi mi poleg Jezusa v Božjem veselju. Hkrati nas vabi, naj bomo pogumni, naj verjamemo, da lahko moč Kristusovega vstajenja deluje tudi v nas in nas spreminja v može in žene, ki se vsak dan trudijo živeti kot vstali ter v temino zla, ki je na svetu, prinašajo luč dobrega.
All the contents on this site are copyrighted ©. |