Kardinal Parolin daroval sveto mašo v bogoslovnem semenišču v Diliju

VZHODNI TIMOR (četrtek, 13. avgust 2015, RV) – Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, je prispel v Vzhodni Timor. Na praznik Marijinega vnebovzetja se bo kot papežev odposlanec udeležil osrednjega praznovanja petstoletnice evangelizacije v tej majhni azijski otoški državi.

Gospod je tisti, ki te kliče
Danes je daroval sveto mašo v bogoslovnem semenišču v glavnem mestu Dili. Njegova homilija je bila posvečena poklicanosti. Prerok Jeremija je zapisal: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom« (Jer 1,5). To globoko prepričanje o poklicanosti mora spremljati celotno življenje v semenišču. »Gospod je tisti, ki te kliče,« je kardinal Parolin opomnil semeniščnike: »Gospod je tisti, ki te je izbral, in Gospod je tisti, ki te drži za roko in te vodi, da postaneš delavec v njegovem vinogradu.«

Izbranost je zastonjskost
Cerkev v Vzhodnem Timorju semeniščnike pričakuje kot pastirje in duhovne voditelje, ki ljudem kažejo Boga. In sicer kot izvir življenja, vere in poklicanosti. Te resnice, da je Bog tisti, ki izbere, se je potrebno trdno oprijeti. Kot je spomnil kardinal Parolin, je o tem duhovnikom spregovoril tudi papež Frančišek med svojim obiskom v Ekvadorju pred enim mesecem. Dejal jim je: »Vsak dan obnavljajte prepričanje, da je vse dar, prepričanje, da je vaša izbranost zastonjskost, ki si je ne zaslužimo.«

Vsak dan je pomemben
Kardinal Parolin je iz tega bratskega nasveta svetega očeta posebej izpostavil dve besedi: vsak dan. Vse vidike življenja v semenišču je treba »vsak dan« živeti odgovorno in marljivo. »In kaj se od vas zahteva vsak dan? Predvsem se od vas zahteva, da z zavzetostjo in iskrenostjo vstopite v globino procesa formacije.« Ko so slišali Božji klic, so nanj odgovorili s pogumom in vero. V semenišče so prišli, da bi razumeli in razlikovali o veljavnosti klica. Zato je prvo vprašanje, ki si ga morajo sedaj zastavljati: »Me Gospod zares kliče?« Odgovor bodo našli le, če se bodo »vsak dan« posvečali celotnemu procesu formacije, ki jim jo nudi semenišče.

Preoblikovanje srca
Poleg človeške, intelektualne in duhovne ravni je kardinal Parolin poudaril še en namen formacije v semenišču: preoblikovanje srca. To pomeni, da je potrebno vsak dan očiščevati svoje srce, iz njega odstranjevati vse tiste hibe, ki zadržujejo pred dosego dveh temeljnih ciljev. Ta dva sta po Parolinovih besedah »ljubiti Boga« in »biti pripravljeni brez oklevanja ljubiti Božje ljudstvo, ki jim bo kot duhovnikom zaupano«.

Misijonarski učenci
Vsak dan si morajo nadalje prizadevati, da bi postali »misijonarski učenci«. To predpostavlja zaupen odnos z Jezusom in gorečo željo, da bi služili. Vatikanski državni tajnik je razložil, da se »biti misijonarski učenec« začne  z odkritjem Kristusove navzočnosti v življenju. Odnos z njim mora biti središče formacije, saj vodi do novega odkritja. In sicer, da je Jezus v resnici »obličje Očetovega usmiljenja«. Nujno je, da bodoči duhovniki vsak dan v globinah svojih src občutijo, da se jih je dotaknil Bog, ki razodeva svojo ljubezen kot ljubeča oče in mati. Zatem morajo biti pripravljeni, da ljubezen in usmiljenje kot Njegovi učenci dajejo tudi drugim. Zlasti tistim na periferijah, tistim, ki so odrinjeni ali na katere je družba pozabila. To je poglavitna naloga duhovniške službe. Biti učenec namreč ni zgolj »privaten odnos«.

Postati misijonarski učenci je torej velika odgovornost in dolžnost. Semeniščniki se morajo, kot že rečeno, na to osredotočati vsakodnevno. Seveda gre za proces, ki zahteva čas in potrpežljivost. Kardinal Parolin jih je zato na koncu opogumil z besedami: »Bodite prepričani, da je Gospod z vami, da vas vodi, vas objema in hodi poleg vas. Ta Kristusova navzočnost ni neka abstraktna ideja, temveč ima svoj konkreten izraz v osebi vašega duhovnega voditelja …« »Da, dragi bratje, v semenišču je 'vsak dan' pomemben, kajti glede na to, koliko odločno študirate, sledite tamkajšnjemu ritmu življenja in odkrito govorite z vašim duhovnim voditeljem, toliko bo vaše celo življenje odprto za neizmerno radost, radost, da ste postali duhovniki, radost, da sebe darujete drugim. Da,« je zaključil kardinal Parolin: »Gospod vas je poklical, še preden ste bili rojeni, da bi vas poslal in bodo vaše roke, ki bodo posvečene za služenje, znamenja Božje bližine.«