S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 3. do 8. avgusta 2015)

Prva sredina splošna avdienca po poletnem premoru: Nikoli zaprtih vrat!
»Sicer pa, kako bi lahko priporočali tem staršem, naj naredijo vse za vzgojo otrok h krščanskemu življenju in naj jim nudijo zgled prepričane in dejavne vere, če bi jih zadrževali na distanci od skupnostnega življenja, kot da bi bili izobčeni?« Papež je to vprašanje zastavil med sredino splošno avdienco, ki je bila prva po letošnjem poletnem premoru. Posvetil jo je tistim, ki so po nepovratnem polomu svojega zakona vstopili v novo zvezo. »V resnici te osebe še zdaleč niso izobčene. Niso izobčene.« Kot take se jih torej tudi nikakor ne sme obravnavati. Še vedno so del Cerkve. Cerkev je poklicana, da bi bila vedno odprta Očetova hiša: »Nikoli zaprtih vrat! Nikoli zaprtih vrat!«

Srečanje z ministranti: Bog naredi prvi korak
Papež Frančišek je imel v minulem tednu še dve avdienci. Srečal se je z ministranti in z Mladinskim evharističnim gibanjem. Ministrantom je med drugim dejal: »Pomembno je videti, da bližina in domačnost z Evharističnim Jezusom med služenjem pri oltarju postaja tudi priložnost za odprtost do drugih; za skupno hojo, za izbiro zahtevnih ciljev ter za to, da najdemo moč, da le-te tudi dosežemo.« »Ne pozabite tega: vedno je Bog tisti, ki naredi prvi korak v našem življenju. Izaija odkrije, da se Bog približa prvi; zaveda se, da Božje delovanje ni onemogočeno zaradi njegovih nepopolnosti; da ga le Božja naklonjenost usposablja za poslanstvo ter ga preoblikuje v popolnoma novo osebo, ki tako zmore odgovoriti na njegov klic in reči: 'Tukaj sem, pošlji mene!' (Iz 6,8).«

Srečanje z Mladinskim evharističnim gibanjem: Napetost se rešuje z dialogom
»Na svetu je veliko grdih stvari, smo v vojni; a je tudi veliko lepih stvari, veliko dobrih stvari, veliko svetnikov, skritih med Božjim ljudstvom. Bog je navzoč. Bog je navzoč in veliko, veliko je razlogov za upanje. Pogum, naprej!« Tako pa je papež položil na srce članom Mladinskega evharističnega gibanja. Med drugim jim je spregovoril tudi o napetostih. Kaj bi bili družba, družina ali skupina prijateljev brez napetosti in brez sporov? Bili bi pokopališče, je zatrdil in dodal, da nam napetosti pomagajo rasti in razvijati pogum. Rešujejo pa se z dialogom. Kadar v družini obstaja dialog, sposobnost spontano reči, kar nekdo misli, se napetosti razrešijo. Ne bojte se napetosti, je torej spodbudil papež. Pride, da bi nam pomagala narediti korak naproti harmoniji. Ta pa nato sproži novo napetost, da bi postala še bolj harmonična.