VATIKAN (sreda, 5. avgust 2015) – Včeraj popoldan se je papež
Frančišek na trgu sv. Petra srečal z okrog 10.000 ministranti in ministrantkami
iz 20 držav. Molitvi večernic v več jezikih je sledil papežev nagovor, v katerem je
razmišljal ob odlomku iz knjige preroka Izaija, ki so ga pred tem prebrali. Posebno
pozornost je namenil besedam 'Tukaj sem, pošlji mene!', saj je pod tem geslom
potekalo letošnje mednarodno romanje ministrantov in ministrantk. Povabil jih je,
naj z drugimi razdelijo veselje nad tem, da smo odrešeni po Božjem usmiljenju.
Bližina z Jezusom daje moč in vabi k odprtosti do drugih
»Pomembno je videti, da bližina in domačnost z Evharističnim Jezusom med služenjem
pri oltarju postaja tudi priložnost za odprtost do drugih; za skupno hojo, za izbiro
zahtevnih ciljev ter za to, da najdemo moč, da le-te tudi dosežemo. Vir resničnega
veselja je v tem, da se prepoznamo majhni in slabotni, a hkrati vemo, da nam Jezsus
da ponovno moč in se na veliko potovanje v svojem življenju odpravimo v njegovi družbi.«
»Tudi prerok Izaija odkrije to resnico, se pravi, da Bog prečisti njegove namene, odpusti njegove grehe, ozdravi njegovo srce in ga usposobi, da opravi pomembno nalogo – in sicer da prinese ljudstvu Božjo besedo ter postane orodje Božje prisotnosti in usmiljenja. Izaija odkrije, da se, če se z zaupanjem izroči v Gospodove roke, vse njegovo življenje preoblikuje.«
Vedno je Bog tisti, ki naredi prvi korak v našem življenju
V nadaljevanju je papež Frančišek spomnil, da Izaija z velikim začudenjem odkrije,
da je Bog tisti, ki naredi prvi korak: »Ne pozabite tega: vedno je Bog tisti, ki naredi
prvi korak v našem življenju. Izaija odkrije, da se Bog približa prvi; zaveda se,
da Božje delovanje ni onemogočeno zaradi njegovih nepopolnosti; da ga le Božja naklonjenost
usposablja za poslanstvo ter ga preoblikuje v popolnoma novo osebo, ki tako zmore
odgovoriti na njegov klic in reči: 'Tukaj sem, pošlji mene!' (Iz 6,8).«
Bog potrpežljivo čaka naš odgovor in odpušča
Pri tem je sveti oče ministrante in ministrantke spomnil, da so oni še na boljšem
kot prerok Izaija, saj v Evharistiji in drugih zakramentih izkusijo globoko Jezusovo
bližino, blagost in učinkovitost njegove prisotnosti. »Ne srečate Jezusa, sedečega
na nedosegljivem vzvišenem prestolu, ampak v evharističnem kruhu in vinu; in njegova
Beseda ne stresa podbojev vrat, ampak strune srca. Kakor Izaija, tako tudi vsak od
vas odkrije, da Bog, kljub temu, da se v Jezusu približa in se z ljubeznijo skloni
k vam, ostaja vedno neizmerno večji in onkraj naših sposobnosti, da bi razumeli njegovo
najgloblje bistvo. Kakor Izaija, tudi vi izkusite, da je vedno Bog tisti, ki da pobudo,
ker je On tisti, ki vas je ustvaril in želel. On je tisti, ki vas je v krstu naredil
za novo stvaritev in vedno je On tisti, ki potrpežljivo čaka odgovor na njegovo pobudo
in podeli odpuščanje vsakemu, ki ga ponižno prosi.«
Ne zaprtost vase, ampak pričevanje, da vera osvobaja in utrjuje
»Če se ne upiramo njegovemu delovanju, se bo On dotaknil naših ustnic z ognjem svoje
usmiljene ljubezni, kakor je naredil s prerokom Izaijo; in to nas bo usposobilo, da
ga bomo sprejeli in ponesli našim bratom. Kakor Izaija, smo tudi mi povabljeni, da
ne ostanemo zaprti sami vase; da ne hranimo naše vere v podzemnem skladišču, kamor
bi se umaknili v težkih trenutkih. Poklicani smo, da z drugimi razdelimo veselje nad
tem, da smo izbrani in odrešeni po Božjem usmiljenju; poklicani smo, da pričujemo,
da vera more dati novo smer našim korakom; da nas osvobaja in utrjuje, da smo razpoložljivi
in pripravljeni za poslanstvo.«
Vera nam pomaga izstopati iz samih sebe
»Kako lepo je odkriti, da nam vera pomaga izstopati iz samih sebe, iz lastne izoliranosti
in nas prav zato, ker smo polni veselja nad tem, da smo Jezusovi prijatelji, spodbudi,
da pristopimo k drugim in tako postajamo misijonarji!« Sveti oče je poudaril, da ministrantom
pri tem pomaga služenje pri oltarju, pogovor z Jezusom v vsakodnevni molitvi, prebiranje
Božje besede in prejemanje obhajila. Bolj ko bodo dajali prostor tem dimenzijam v
svojem življenju, bolj bodo šli lahko k bližnjemu in mu podarili to, kar so prejeli.
Ministriranje – šola vzgoje za vero in dejavno ljubezen
»Hvala za vašo razpoložljivost za služenje pri Gospodovem oltarju; tako ta služba
postaja šola vzgoje za vero in dejavno ljubezen do bližnjega. Hvala, da ste, kakor
prerok Izaija, tudi vi začeli odgovarjati Gospodu: 'Tukaj sem, pošlji mene!'«
All the contents on this site are copyrighted ©. |