Mr 9,2-10
Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same peljal na visoko goro
na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse
bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija
z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi,
dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti prevzel jih je velik strah. Naredil se je oblak
in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega
poslušajte!« Brž so se ozrli naokrog, pa niso videli nikogar več, razen Jezusa samega
z njimi.
In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj razpravljali, kaj pomeni vstati od mrtvih.
Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Beda Častitljivi pravi: »Spremenjenje simbolično kaže na to, kar je onkraj pragu
človeškega in vodi vse do dokončnega vstajenja, ko bodo oblačila vernikov, očiščena
v nebesih, postala bela kakor sneg.« Efrem Sirski nadaljuje: »Božanska slava se v
tej spremenitvi očitno prilagodi sposobnosti učencev, sprejeti jo.« Cerkveni očetje
svojo razlago besedila povezujejo s svetlobo, ki očiščuje. Origen zato ob tem tako
razmišlja: »Jezusov sijaj se ni razodel samo kot zemeljska svetloba, temveč kot Luč
pravičnosti za otroke luči.« Tudi sv. Janez Krizostom se navezuje na svetlobo: »Sijaj
sonca ter svež, neomadeževan sneg sta zelo približna primerjava Zveličarjeve slave
in njegove čistosti.« Sv. Ambrož pa o Jezusovi identiteti pravi, »da se kot ljubljeni
Sin razodene v osrednjih trenutkih evangeljske pripovedi, ki v tem dogodku pridejo
do izpolnitve.« Sv. Janez Krizostom in sv. Janez Damaščan pa pravita, da »ti trije
Jezusovi ljubljeni učenci, navzoči med spremenjenjem, pričujejo ljudem o tej Gospodovi
slavi.« Sv. Hieronim ter Origen pa o treh šotorih pravita: »Mojzes in Elija sta bila
namreč Gospodova služabnika, medtem ko se iz treh šotorov napačno sklepa in razlaga
enakost med Mojzesom, Elijo in Kristusom.« Psevdo-Dionizij Areopagit pa pravi: »S
sveto kontemplacijo (zrenjem) lahko pridemo do združitve s spremenjenim Gospodom.«
Origen k temu dodaja: »Jezusovo božanstvo zrejo tisti, ki so nad svetom. S tem se
pripravljajo na sprejem duhovnega spoznanja.«
Misli Benedikta XVI.
»Dogodek Kristusovega spremenjenja soglasno potrjujejo trije evangelisti: Matej, Marko
in Luka. Dva elementa sta pri tem bistvena. Jezus se je povzpel z učenci Petrom, Jakobom
in Janezom na visoko goro in se tam 'vpričo njih spremenil' (Mr 9,2). Njegovo
obličje ter njegova oblačila so se svetila, medtem ko sta se ob njem pojavila Mojzes
in Elija. Nadalje pa je vrh gore obsenčil oblak, iz katerega se je zaslišal glas,
ki je rekel: 'Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!' (Mr 9,7). Torej
luč in glas. Božja luč, ki je zasvetila na Jezusovem obličju ter glas nebeškega Očeta,
ki pričeval zanj in jim ukazal naj ga poslušajo.
Bog je luč in Jezus želi podariti svojim najožjim prijateljem izkušnjo te luči, ki v njem prebiva. Tako bo On po tem dogodku v njih notranja luč, ki jih bo sposobna varovati pred napadi teme. Tudi v najtemnejši noči je Jezus svetilka, ki nikoli ne ugasne. Sv. Avguštin je povzel to skrivnost s čudovitim izrazom: 'To kar je sonce za telesne oči, da vidimo, je za oči srca Kristus.'
Dragi bratje in sestre, vsi mi potrebujemo notranjo luč, da bomo lahko premagali preizkušnje življenja. Ta luč prihaja od Boga. Kristus nam jo je prišel podarit. On, v katerem prebiva vsa polnost božanstva (prim Kol 2,9). Povzpnimo se z Jezusom na goro molitve ter zrimo njegovo obličje, ki je polno ljubezni in resnice. Dovolimo, da nas njegova luč notranje napolni. Prosimo Devico Marijo, našo voditeljico na poti vere, naj nam pomaga živeti tako, da bomo vsak dan našli nekaj trenutkov za tiho molitev ter poslušanje Božje Besede.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |