Nadškof Asunciona: Papežev obisk je bil 'pripravništvo' za paragvajsko Cerkev

PARAGVAJ (ponedeljek, 27. julij 2015) – Msgr. Edmundo Valenzuela, nadškof Asuncióna v Paragvaju, je za Vatikanski časopis L'Osservatore Romano strnil nekaj misli o papeževem obisku med 10. in 12. julijem ter o izzivih, ki po njem čakajo tamkajšnjo Cerkev.

Ljudstvo, ki je z upanjem pričakovalo Kristusovega namestnika
Nadškof poudari, da se je sveti oče v Paragvaju počutil kakor doma. »Kjerkoli se je peljal s papamobilom, je bilo videti ljudstvo, ki je z upanjem pričakovalo Kristusovega namestnika. Otroci, mladi, ostareli, bolni, vsa paragvajska družba ga je pričakovala, da bi mu izkazala svojo naklonjenost – s transparenti, pesmijo, plakati in raznimi drugimi izrazi ljubezni.«

Namen papeževih nagovorov je bil zaceliti mnoge rane
»Namen njegovih nagovorov je bil zaceliti mnoge rane, kot tudi pospešiti prizadevanje za skrb za najrevnejše. Večkrat je spodbudil k dialogu, jasno pa je spregovoril tudi o izsiljevanju in korupciji – in to je bila tema, o kateri so razmišljali prav vsi.« Tako nadaljuje nadškof Asuncióna in doda, da so svetemu očetu neizmerno hvaležni za njegovo prisotnost in pričevanje. Zdaj je po njegovih besedah pred paragvajsko Cerkvijo izziv, da spodbuja vero, ki vodi v dejanja. Papežev obisk jih je spomnil na to, da mora biti Cerkev bolj vesela, uslužna, bolj enotna, bolj velikonočna.

Situacija v paragvajski Cerkvi
Nato msgr. Valenzuela predstavi situacijo v paragvajski Cerkvi in pove, da si škofje prizadevajo, da bi imeli vonj po ovcah, kakor jih je povabil papež Frančišek. Redno imajo pastoralne obiske, želijo biti blizu ljudem, biti bolj misijonarska Cerkev. Kljub temu pa obstajajo še nekatera področja, kjer so manj prisotni – to so npr. kultura, politika in kmetijstvo.

Papežev obisk je bil neke vrste 'pripravništvo' za paragvajsko Cerkev
Nadškof nadalje pomen papeževega obiska za Cerkev v Paragvaju primerja s pripravništvom ter doda: »Šlo je za vtis, da smo dosegli veliko zmago. Vendar pa moramo aktivno nadaljevati z delom na različnih področjih v Cerkvi in v javnih ustanovah. Prioriteti sta predvsem boj proti revščini in izobraževanje.« Nadškof je prepričan, da jim lahko uspe, saj so se naučili poslušati, ovrednotiti, dati vsakemu svoje mesto. Na področju šolstva so po njegovem mnenju potrebne nove strukture in programi ter predvsem višji nivo poučevanja.

Papež nam je pomagal, da ne gledamo več samo drevesa, ampak gozd – v luči vere
Zatem pa msgr. Valenzuela spregovori o novem pogledu, ki jim ga je odprl sveti oče ter o tem, kako morajo kot narod rasti v veri: »Navadili smo se na to, da smo videli samo drevo in ne gozda. Prišel je papež in nam pokazal gozd. Pomagal nam je gledati poglavitne trenutke zgodovine naroda v luči vere.«

Narediti korak od globoke ljudske pobožnosti k veri, ki vodi k dejavni ljubezni
»Smo zelo veren narod. V vsej Latinski Ameriki je prisotna globoka marijanska ljudska pobožnost, vendar pa ne naredimo koraka od te vernosti k veri in moči, ki vodi k dejavni ljubezni, k pomoči drugemu. Bolj moramo spoznati Kristusa, njegov način razmišljanja in delovanja, njegovo bližino ljudem, njegovo držo usmiljenja do grešnikov in zapuščenih. Od Jezusovih skrivnosti poznamo bolj Veliki teden in Božič. Vendar pa še ne poznamo krščanske vere v globini. V nadškofiji, na primer, so cerkve polne ljudi, vendar pa pozornost in skrb za revne, ostarele, bolne, brezposelne, otroke na cesti in zapornike še nista povsem organizirani. Tudi socialna pastorala še ni načrtovana v vseh župniijah. 110.000 ljudi še vedno živi v revščini ali ekstremni revščini, mnogi od njih so na področju Bañados, v revnih četrtih na obrobju mesta ob reki Paragvaj. Vrniti se moramo k napotkom Evangelija, II. vatikanskega koncila in Dokumenta iz Aparecide.«

Nadškof Asuncióna svoje razmišljanje zaključi z mislijo, da je papeževo sporočilo nagovorilo paragvajsko ljudstvo in doda, da Cerkev odločno prevzema svojo vlogo oznanjevalke vesele novice; da bi dosegla bivanjske periferije, pomagala ljudem, spodbujala kulturo srečanja, posebej med tistimi, ki so drugačnega menenja.