Kaldejski patriarh Sako: V Iraku je naša zgodovina

ITALIJA (ponedeljek, 27. julij 2015, RV) – Kaldejski patriarh Louis Sako je letošnji dobitnik mednarodne nagrade La Traglia – etnije in skupnosti. Le-ta bo tokrat podeljena osmič. Gre za priznanje s področja vrednotenja in skrbnosti do tradicije, njenega okolja, varstva človekovih pravic, dostojanstva in kulturne ter verske identitete majhnih skupnosti in etnij. Podeljuje se v mestu Jelsi na jugu Italije, in sicer v okviru praznika žita. Ta se vsako leto obhaja v čast sv. Ane kot zahvala za pomoč po potresu leta 1805. Posebnost praznika so stara prevozna sredstva, imenovana »la traglia«, ki so jih včasih uporabljali za transport žita, pa tudi sena ali lesa.

Nagrada za celoten Irak
Nagrada bo podeljena danes zvečer ob 21. uri. Med podelitvijo bo nagrajenec patriarh Sako zbrane nagovoril. Vsebina njegovega govora – vnaprej objavljenega – je v večjem delu posvečena situaciji v Iraku. Patriarhova želja je namreč ozavestiti javno mnenje o tragediji, ki jo živijo tamkajšnji kristjani. Tako zatrjuje, da nagrada ni namenjena njemu, temveč njegovemu trpečemu ljudstvu, celotnemu Iraku in vsem tistim, ki iščejo mir, stabilnost in boljši svet, v katerem bi vsi lahko živeli v veselju in dostojanstvu.

Mučeništvo je karizma kaldejske Cerkve
»Mučeništvo je karizma kaldejske Cerkve,« je prepričan patriarh Sako, ki pojasnjuje, da je število današnjih mučencev še višje od tistega v prvih stoletjih: »Ne poveličujemo mučeništva in tudi ne iščemo križa. Smrt ali križ sta posledica popolne zavzetosti ljubezni in zvestobe za Kristusa, ki ga ljubimo ter zaradi katerega smo pripravljeni na največje žrtve.«

Irak živi kalvarijo že nekaj let. Sledijo si vojne, diktatura in fanatizem, ki je sedaj postal pravi terorizem. Džihadisti verjamejo, da je Bog (Alah) na njihovi strani. To predstavlja nevarnost za vse, česar bi se morali zavedati tudi znotraj islama. Rezultat so namreč smrt, uničenje, begunci in revščina. Po Sakovem mnenju bi bila potrebna sprememba mentalitete, ki bi zaobjemala prenovljeno versko vzgojo več generacij. V Iraku namreč manjka spoštljiv kulturni pristop do pluralnosti in inteligence dežele. Vsi državljani, ne glede na svojo versko pripadnost, morajo imeti enake pravice in dolžnosti.

Kristjani, ki so manjšina, se nenehno soočajo s težavami in žrtvami. A zavedajo se, da biti Kristusovi pričevalci lahko pomeni tudi priti vse do mučeništva. Vejo, da »vera ni ideološko vprašanje ali teološka spekulacija, ampak mistična stvarnost ljubezni«. Vera, kot še pojasnjuje kaldejski patriarh, je »osebno srečanje s Kristusom, ki nas pozna, ki nas ljubi in kateremu se v celoti podarjamo«. Zanj pa je treba iti vedno dlje. Mučeništvo je najvišji izraz zvestobe te ljubezni. Sako spominja na enega od dveh mladih duhovnikov, ki sta bila ubita med pokolom v katedrali v Bagdadu 31. oktobra 2010. Teroristom je ponudil svoje življenje v zamenjavo za osvoboditev vernikov.

Irak: Tam je naša zgodovina!
Patriarhov govor se sklepa s prepričanjem, da Irak ne sme ostati brez krščanske navzočnosti: »Tam je naša zgodovina, Irak je naša identiteta. Imamo poslanstvo: pričevati moramo za evangeljsko veselje.« In pri tem ni pomembno majhno število vernikov, saj je tudi Jezus govoril o majhnih stvareh kot so sol, luč ali kvas. Preganjanim kristjanom pa pogum, da vztrajajo in pričujejo, lahko dajo tudi prijateljstvo, solidarnost in podpora bratov in sester s celega sveta: »Vedenje, da ste nam blizu, nas spodbuja h gojenju skupnega življenja, v miru in skladnosti, z našimi brati muslimani.« Čisto na koncu patriarh Sako izpostavi še štiri besede: »Ljubimo, verujemo, odpuščamo, pomagamo.«