Pri papežu člani Mednarodnega sveta kristjanov in judov

VATIKAN (torek, 30. junij 2015, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal z udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga je v Rimu organiziral Mednarodni svet kristjanov in judov. »Kristjani in judje v Rimu skupaj živijo že skoraj dva tisoč let, čeprav njihovi odnosi skozi zgodovino niso bili brez napetosti,« je v govoru dejal papež. Spomnil je, da je Rim mesto, kjer sta pokopana apostola Peter in Pavel, ki sta kot stebra Cerkve. V Rimu se prav tako nahaja najstarejša judovska skupnost Vzhodne Evrope, njen izvor pa sega v dobo Makabejcev.

Nismo tujci, smo prijatelji in bratje
Sveti oče je spregovoril o koncilskem dokumentu Nostra aetate, ki predstavlja dokončen ''da'' judovskim koreninam krščanstva in nepreklicen ''ne'' antisemitizmu. Petdeset let po Nostra aetate lahko vidimo »njegove bogate sadove in s hvaležnostjo ovrednotimo judovsko-krščanski dialog«. Izrazimo lahko svojo zahvalo Bogu za vse dobro, ki ga je ustvaril preko prijateljstva in vzajemnega razumevanja v teh petdesetih letih, saj je njegov Sveti Duh spremljal naš trud za dialog. »Naša človeška razdrobljenost, naša nezaupljivost in naš ponos so bili preseženi zahvaljujoč Duhu vsemogočnega Boga, tako da sta med nami začela vedno bolj rasti zaupanje in bratstvo,« je zatrdil papež. »Nismo več tujci, ampak prijatelji in bratje. Kljub različnim pogledom, izpovedujemo istega Boga, Stvarnika vesoljstva in Gospoda zgodovine. In On, v svoji neskončni dobroti in modrosti, vedno blagoslavlja naš trud za dialog.«

Odnos med judovstvom in krščanstvom
Frančišek je izpostavil, da imajo vsi kristjani judovske korenine. Mednarodni svet kristjanov in judov je zato od začetka sprejel različne krščanske veroizpovedi. Vsaka na svoj način pristopa k judovstvu, ki je tudi zaznamovan z različnimi tokovi. Krščanske veroizpovedi najdejo svojo edinost v Kristusu, judovstvo jo najde v Tori. Kristjani verujejo, da je Jezus Kristus Božja beseda, ki je postala meso na svetu; za jude se Božja besede izraža predvsem v Tori. Obe verski izročili imata kot temelje enega Boga, Boga zaveze, ki se je razodel ljudem po svoji Besedi. V iskanju prave drže do Boga se kristjani obračajo na Kristusa kot vir novega življenja, judje pa na učenje Tore. Ta tip teološkega premišljevanja o odnosu med judovstvom in krščanstvom se je po papeževih besedah začel ravno z Nostra aetate ter se na tem trdnem temelju lahko in se mora še naprej razvijati.

Pri razmišljanju o judovstvu je drugi vatikanski koncil upošteval deset postavk iz Seelisberga, ki so povezane tudi z ustanovitvijo Mednarodnega sveta kristjanov in judov. Na nek način so to že bili zametki prve ideje o sodelovanju med svetom in katoliško Cerkvijo. To sodelovanje se je uradno začelo po koncilu, predvsem pa z ustanovitvijo Komisije za verske odnose z judovstvom leta 1974. Ta komisija Svetega sedeža še vedno z velikim zanimanjem spremlja dejavnosti sveta, predvsem pa letne mednarodne simpozije, ki predstavljajo velik prispevek k judovsko-krščanskem dialogu.