Msgr. Andrej Glavan: Bog blagoslovi našo Slovenijo!

LJUBLJANA (sreda, 24. junij 2015, RV) – V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je ob jutrišnjem dnevu državnosti novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan skupaj s slovenskimi škofi daroval sveto mašo za domovino. Pri zahvalni maši za domovino so poleg vernikov bili prisotni tudi predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju so sodelovali Zbor Slovenske filharmonije, predstavniki Enote za protokol ter kvintet trobil orkestra Slovenske vojske.

Uvodni pozdrav in uvod v mašo
Spoštovani gospod predsednik republike gospod Borut Pahor,
gospod predsednik državnega zbora,
gospod predsednik državnega sveta,
varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer
in predsednik ustavnega sodišča
Spoštovani drugi predstavniki družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, evropski in državni poslanci! Spoštovani predstavniki slovenske vojske in policije, predstavniki drugih cerkva, izbrani gostje, ekscelence veleposlaniki v Republiki Sloveniji z dekanom diplomatskega zbora apostolskim nuncijem v RS na čelu!

Pozdrav vsem sobratom v škofovski in duhovniški službi! Lep pozdrav predstavnikom vojaškega vikariata, višjim redovnim predstojnikom in predstojnicam, redovnikom, redovnicam, bogoslovcem, vsem liturgičnim sodelavcem in vsem, ki smo se tu v stolnici ali prek valov Radia Ognjišče nocoj, na kresni večer in predvečer dneva državnosti, zbrali, da bomo obhajali evharistijo in molili za našo domovino.
Bratje in sestre obžalujmo svoje grehe, posebej grehe in opustitve proti sožitju in spravi, da bomo vredni opraviti svete skrivnosti.

Homilija msgr. Andreja Glavana
Dragi sobratje, cenjeni gostje, dragi bratje in sestre!
Naš krščanski način praznovanja glavnega praznika dneva državnosti se vedno bolj kaže v molitvi. Hvaležen sem vsem, ki že več let organizirate devetdnevnico molitve in posta za domovino. Molitev je potrebna za vse, ki v našem imenu vodijo državo, da bi jo vodili modro. Za to potrebujejo modrost, dar razločevanja in pomoč za pametno razmišljanje in pravilno odločanje. Celotnemu narodu pa izprosimo milost sprave in pripravljenost za odpuščanje, sožitje in medsebojno spoštovanje.

1. Rojstni dan naše države in domovine Slovenije se povezuje s praznikom rojstva Janeza Krstnika. Vsaj od časa sv. Avguština praznujemo v Cerkvi ta praznik 24. junija. Datum so določili šest mesecev pred praznikom Jezusovega rojstva, 25. decembra, kakor je nadangel Gabrijel napovedal Mariji. To je edini svetnik, poleg Matere Božje, pri katerem praznujemo rojstvo za nebesa (mučeništvo) pa tudi telesno rojstvo. Rimski martirologij ob tem piše: »Slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika, Gospodovega predhodnika; že v naročju matere, ki je bila napolnjena s Svetim Duhom, se je zganil od veselja zaradi prihoda človekovega odrešenja; njegovo rojstvo samo je že bilo prerokba Kristusa Gospoda; v njem je zasijalo obilje milosti, kajti sam Gospod je rekel glede njega, da med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krstnika.«

Lika Janeza Krstnika ni lahko razumeti. Bil je tako velik, a je nato kot Jezusov predhodnik umrl v ponižanju. On sam nam je povedal, kdo je: Sem glas, glas v puščavi. A je glas brez Besede, kajti Beseda ni on, je nekdo drug. To je skrivnost Janeza Krstnika. Nikoli se ne polasti Besede. Janez je tisti, ki kaže, ki usmerja. Praznik obhajamo v času, ko je najdaljši dan v letu, ko je največ svetlobe. In res je bil človek luči, prinašal je luč, a ni bil on luč; bil je odsev luči. Janez je kot luna. Bil je glas, a ne beseda, bil je luč, a ni imel lastne luči.

Ko motrimo življenje tega človeka, tako velikega, tako vplivnega – vsi so mislili, da je on Mesija – ko motrimo to življenje, kako se poniža v temo v ječi, motrimo veliko skrivnost. Vemo, da so ga obglavili, da je bila glava poklon plesalke Herodiadine hčere pokvarjeni materi Herodovi ženi. Janez Krstnik je namreč Herodu očital, da mu ni dovoljeno živeti z ženo svojega brata. Sledilo je maščevanje in Janezovo obglavljenje. Večje ponižanje ni mogoče, kot je končal Janez Krstnik.

Lik Janeza Krstnika govori o Cerkvi: Cerkev obstaja zato, da oznanja, da je glas Besede, svojega ženina, ki je Beseda. Cerkev obstaja, da glas Besede oznanja vse do mučeništva, ali še bolj konkretno, do mučeništva v rokah mogočnežev tega sveta. Tudi danes mora biti Cerkev glasnica resnice o človekovih pravicah, o svetosti zakona in družine, zlasti pa zagovornica in glasnica pravic ubogih, brezpravnih, ob vedno večji kristjanofobiji pa tudi pravic vernih. O tem je pred kratkim spregovoril vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Paul Richard Gallagher, ko je opozoril Evropski svet, naj se zavzame za spoštovanje verske svobode.

2. Letos se zahodni svet, ki je bil vedno krščanski – danes žal vedno manj – spominja 800. obletnice, kar je bila napisana Magna carta libertatum – Velika listina svoboščin – v Evropi in pozneje v Ameriki. Čeprav so jo mnogokrat razlagali enostransko, je veliko prispevala k razumevanju dostojanstva človeške osebe in svobode posameznika. Njena temeljna načela so nekakšna osnova humanistične zapuščine zahodnega sveta in so zapisana v splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 in konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Od 63 določb te listine svoboščin sta še danes v veljavi in splošno sprejeti dve: svoboda delovanja verskih skupnosti in pravica do pravnega postopka oz. sodnega varstva, kar pomeni po današnjem gledanju, da nihče ne sme biti pridržan ali zaprt brez dokaza, da je storil kaznivo dejanje, skratka, promovira načelo pravne države. V to staro ogledalo prava bi se morala večkrat pogledati tudi naša država, da bi videla, ali je še oziroma že pravna država.

Spoštovani!
3. Ko je papež Frančišek obiskal Evropski parlament, se mu je predsednik Martin Schulz zahvalil za troje:
- da je govoril iz srca,
- da jih je močno opogumil,
- na koncu pa še dejal: »Vi ste oseba, ki daje orientacijo v času, ki je brez orientacije.«

Cerkev zato po zgledu Janeza Krstnika, velikega in zadnjega preroka stare zaveze in hkrati Jezusovega predhodnika, tudi danes pogumno dviga svoj glas za bolj humano in krščansko družbo. Papež je v ta namen napisal novo okrožnico o ekoloških vprašanjih. Bog je človeku zaupal stvarstvo, naj ga obdeluje, mu gospoduje in ga varuje. Posledica greha pa je bilo popačenje naloge, naj človek zemlji gospoduje, jo obdeluje in varuje. Človek je popustil sebičnosti, izgubil je čut za Boga in za zaupano mu poslanstvo in vedno bolj ravna kot brezobziren in sebičen izkoriščevalec stvarstva. Obnaša se, kakor da ima nad njim vso oblast. In vendar vse, kar je na svetu, pripada Bogu. Narava in razum sta Stvarnikov dar, ki ga je zaupal ljudem, vendar ne zato, da bi z njim sebično in brezglavo ravnali. To se zgodi zlasti takrat, ko se človek postavi na mesto, ki pripada Bogu, namesto da bi bil le njegov odgovoren sodelavec. Dediščina stvarstva pripada celotnemu človeštvu. V tem času pa kruto izkoriščanje ogroža vire ne le za prihodnje rodove, ampak celo za sedanjo generacijo.

Dragi bratje in sestre, cenjeni gostje!
Naj ob rojstnem dnevu naše države in domovine vsem izrečem iskrena voščila. Današnji daritvi pa pridružimo zahvalo in prošnjo za našo državo, za vse, ki so zanjo žrtvovali svoje življenje, za vse voditelje, da bi se zavedali svoje velike odgovornosti, za solidarnost do revnih in obubožanih, za pravičnost, spravo, za odgovornost do okolja, za vsestranski moralni in gospodarski razvoj posameznikov in celotne naše nam tako drage domovine.
Bog blagoslovi našo Slovenijo!
Amen!