Papež v valdeški cerkvi: Razlike naj nam ne preprečijo sodelovanja

TORINO (ponedeljek, 22. junij 2015, RV) – »Eden poglavitnih sadov, ki jih je ekumensko gibanje v teh letih že omogočilo pobrati, je ponovno odkritje bratstva, ki združuje vse tiste, ki verjamejo v Jezusa Kristusa in so bili krščeni v njegovem imenu. Ta vez ni utemeljena na preprostih človeških kriterijih, temveč na radikalni delitvi osnovne izkušnje krščanskega življenja: srečanja z Božjo ljubeznijo, ki se nam razodeva v Jezusu Kristusu, in preoblikujočega delovanja Svetega Duha, ki nam pomaga na življenjski poti.« Papež Frančišek je danes zjutraj v Torinu obiskal valdeško cerkev. Med nagovorom je spregovoril o enosti med kristjani.

Enost ne pomeni uniformnosti
»Gre za občestvo, ki je še na poti,« je dejal. Enost nastaja na poti. To občestvo pa z molitvijo, nenehnim osebnim in skupnostnim spreobrnjenjem ter s pomočjo teologov lahko postane polno in vidno občestvo v resnici in dejavni ljubezni. »Enost, ki je sad Svetega Duha, ne pomeni uniformnosti. Bratom je namreč skupen isti izvor, a med seboj niso identični.« To je jasno tudi v Novi zavezi, kjer niso vse krščanske skupnosti imele istega načina in niti ne identične notranje organizacije. Tudi znotraj iste majhne skupnosti so bile različne karizme (glej 1 Kor 12-14) in celo v oznanjevanju evangelija so obstajale razlike ter včasih nasprotja (glej Apd 15,36-40).

V imenu Gospoda Jezusa Kristusa, odpustite nam!
Žal pa se je zgodilo in se še sedaj dogaja, da bratje ne sprejmejo medsebojne različnosti. »Ko premišljujemo o zgodovini naših odnosov, ne moremo, da se ne bi razžalostili zaradi sporov in nasilja, storjenega v imenu lastne vere. Gospoda prosim za milost, da bi se vsi prepoznali kot grešniki in bi znali drug drugemu odpustiti.« Na pobudo Boga se odpirajo nove poti, kako živeti bratstvo. »S strani katoliške Cerkve vas prosim odpuščanja. Prosim vas odpuščanja za nekrščanske in celo nečloveške drže in obnašanja, ki smo jih v zgodovini imeli v odnosu do vas. V imenu Gospoda Jezusa Kristusa, odpustite nam!«

Če hodimo skupaj, nam Gospod pomaga živeti občestvo
Nadalje je papež izrazil globoko hvaležnost za odnose med katoličani in valdežani, ki so danes vedno bolj utemeljeni na medsebojnem spoštovanju in bratski ljubezni. Omenil je nekaj skupnih pobud. Med drugim dogodek, ki se je zgodil v mestu Pinerolo, ki se nahaja v bližini Torina. Tamkajšnji valdeška in katoliška skupnost sta si za obhajanje velikonočnih skrivnosti medsebojno podarili kruh in vino. Gre za dejanje med dvema Cerkvama, ki gre preko navadne vljudnosti in ki na nek način daje vnaprej okušati enost tiste evharistične mize, po kateri hrepenimo.

Spodbujeni s temi koraki smo poklicani še naprej hoditi skupaj. Prvo okolje, ki po papeževih besedah omogoča prostrane možnosti sodelovanja, je evangelizacija. Drugo okolje pa je služenje trpečemu človeštvu: revnim, bolnim, migrantom. Vsi moramo pričevati o usmiljenem Božjem obličju. Izbira ubogih, poslednjih, tistih, ki jih družba izključuje, pa nas približa samemu srcu Boga, ki je postal ubog, da bi nas obogatil s svojih uboštvom (glej 2 Kor 8,9). S tem nas posledično zbližuje tudi med seboj. »Razlike glede pomembnih antropoloških in etičnih vprašanj, ki še naprej obstajajo med katoličani in valdežani, naj nam ne preprečijo, da bi našli oblike sodelovanja na teh in drugih področjih. Če hodimo skupaj, nam Gospod pomaga živeti tisto občestvo, ki je pred vsakim nesoglasjem.«