Frančišek: Z vami začenjam obisk Torina. Otroci in stari starši so bogastvo ter obet nekega naroda

TORINO (nedelja, 21. junij 2015, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan. Pozdravljam vse vas navzoče na tem srečanju: delavce, podjetnike, predstavnike oblasti, mlade in družine. Zahvaljujem se vam za vaše nagovore, v katerih je zaznan čut odgovornosti pred problemi, ki jih je povzročila ekonomska kriza in tudi zato, ker ste pričevali, da sta vam vera v Gospoda ter povezanost družine v veliko pomoč in podporo.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor zbranim na trgu pred kraljevsko palačo v Torinu in nadaljeval: »Z vami začenjam svoj obisk Torina. Svojo bližino izražam predvsem brezposelnim mladim, osebam, ki prejemajo socialno pomoč in tistim z začasnim delom, podjetnikom, obrtnikom, delavcem različnih sektorjev, še posebej tistim, ki s težavo gredo naprej.«

Delo ni potrebno samo za ekonomijo, ampak tudi za človeško osebo, za njeno dostojanstvo, za njeno državljanstvo ter družbeno vključenost. Torino je že zgodovinsko privlačen magnet za delo, ki pa danes čuti globoko krizo. Ni dela, povečale so se ekonomske in družbene neenakosti, veliko oseb je osirotelo ter imajo težave doma, z zdravjem, izobraževanjem in drugimi osnovnimi dobrinami. Preseljevanje je povečalo tekmovalnost, a zato ne smemo valiti krivde na priseljence, saj oni so žrtve te krivičnosti, ekonomije, ki izloča, ter vojne. Na jok gre, ko vidimo to, ko jih obravnavajo kot blago.

Poklicani smo odločno reči 'ne' ekonomiji odpadkov, ki od nas zahteva, da pristanemo na izločanje tistih, ki živijo v popolni revščini. V Torinu je to okoli desetina prebivalstva. Izloča se otroke (nataliteta je na ničli), izloča se ostarele in sedaj se izloča tudi mlade (več kot 40% mladih je brezposelnih)! Tistega, ki ne proizvaja se izloči po vzorcu 'uporabi in odvrzi'.

Poklicani smo odločno reči 'ne' malikovanju denarja, ki vleče za vsako ceno v maloštevilni krog tistih, ki navkljub krizi bogatijo in se ne brigajo za mnoge, ki so osiromašili do te mere, da so lačni.

Poklicani smo reči 'ne' pokvarjenosti, ki je tako razširjena, da se to zdi običajno, čisto normalno obnašanje, toda ne le z besedami, z dejanji. 'Ne' mafijskim pajdašenjem, prevaram, podkupovanju in podobnemu.

Samo tako, če bomo združili moči, bomo lahko rekli 'ne' krivičnosti, ki poraja nasilje. Don Bosco nas uči, da je najboljši preventivni način. Tudi družbeni spor je mogoče preprečiti. To pa lahko storimo le s pravičnostjo.

V tem globalnem in zapletenem stanju ne moramo samo čakati, da bo bolje. Delo je temeljno, to že od vsega začetka izjavlja italijanska ustava, zato je potrebno, da vsa družba, vsi njeni deli, sodelujejo, da bo za vse in da bo delo vredno moškega in ženske. To pa zahteva ekonomski model, ki ne bo organiziran v odvisnosti od kapitala ter proizvodnje, temveč predvsem za skupno dobro. Glede žensk pa je potrebno z vso močjo zaščititi njihove pravice, saj so ženske, čeprav nosijo večji delež v skrbi za dom, otroke ostarele, so še vedno diskriminirane tudi na delu.

S solidarnostjo in širokim pogledom se moramo soočiti s tem zelo zahtevnim izzivom. Torino je poklican, da je s svojo tovarniško in obrtno tradicijo ter istočasno z raziskovanjem ter inovacijami ponovno protagonist novega obdobja ekonomsko družbenega razvoja. Bog je oblikoval človeka kot obrtnik.

Zaradi tega je potrebno pogumno vlaganje v formacijo in tako zaustaviti težnjo, zaradi katere je upadel nivo povprečne izobrazbe ter so mnogi mladi zapustili šolanje.

Danes želim pridružiti svoj glas številnim delavcem ter podjetnikom v prošnji, da se bo lahko udejanjil 'socialno generacijski dogovor', ki izhaja iz izkušnje 'Agore' (trga), ki jo izvajate na področju vaše škofije. Dati na razpolago podatke in vire, da bi 'delali skupaj', je temeljni pogoj za preraščanje sedanjega težkega stanja ter za ustvarjanje nove, času in zahtevam temu področju primerne identitete. Prišel je čas ponovne vzpostavitve solidarnosti med generacijami, da bo znova prišlo do zaupanja med mladimi in odraslimi. To pa dejansko pomeni odpreti konkretne možnosti za nove pobude, vzpostaviti nenehno usmerjanje in spremljanje na delu, podpirati vajeništvo ter povezovanje med podjetji, poklicnimi šolami ter univerzami. Zelo mi je bilo všeč, da ste vi trije govorili o družini, o otrocih in starih starših. Otroci so obljuba peljati stvari naprej, delo, ki ste ga prejeli. Ostareli pa so bogastvo spomina. Krize ne moremo premagati, iziti iz nje brez mladih, otrok in starih staršev. Otroci in stari starši so bogastvo ter obet nekega naroda.

V Torinu ter na njegovem področju še vedno obstajajo velike možnosti vlaganja v odpiranje delovnih mest. Pomoč je vsekakor nujna, a ne zadošča, potrebno je iti naprej, da se bo povrnilo zaupanje v prihodnost.

Tu je torej nekaj osnovnih misli, ki sem vam jih želel izreči. Dodajam še eno besedo, ki pa ne želi biti retorična: 'pogum'. Nikakor ne pomeni potrpite, potrpite, vdajte se, ampak nasprotno, upajte si, bodite pogumni! Bodite obrtniki, obrtniki prihodnosti. Za to iz vsega srca molim ter vas spremljam. Gospod naj vas vse blagoslovi in Marija naj vas varuje. Prosim molite zame! Hvala!