VATIKAN (sobota, 20. junij 2015, RV) – Papež Frančišek se je danes
srečal s člani Narodne zveze vitezov dela. Viteški red »za zasluge na delu« že preko
sto let predstavlja pomembno priznanje. Podeljeno je tistim, ki se odlikujejo v svetu
podjetništva in ekonomije, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in zviševanju
vrednosti italijanskih izdelkov v svetu.
Svet mladih ne potrebuje – simptom »hude disfunkcije«
Papež Frančišek je v svojem nagovoru tako izpostavil
različne vidike dela. Prizadevanje vitezov dela je bolj kot kdajkoli prej dragoceno
v času, kot je današnji, ki zaradi ekonomske in finančne krize doživlja zaskrbljujočo
stagnacijo in recesijo. In sicer v družbenem okolju, ki je že tako zaznamovan z neenakostmi
ter brezposelnostjo. Zlasti brezposelnost mladih je po papeževih besedah »prava
družbena rana«. Mlade namreč prikrajša za enega bistvenih elementov za njihovo
uresničitev, gospodarski svet pa za »prispevek svežih moči«. Sporočilo, ki
so ga bili mladi v teh letih pogosto deležni, je, da jih svet ne potrebuje. To pa
je simptom »hude disfunkcije«, ki se je ne sme pripisati samo vzrokom na
globalni in mednarodni ravni.
Skupno dobro predpostavlja aktivno vključenost vseh subjektov
Skupnega dobrega ni mogoče doseči preko zgolj vedno
večjega zaslužka ali proizvodnje. Njegova nujna predpostavka je »aktivna vključenost
vseh subjektov, ki predstavljajo družbeno telo«. »Družbeni nauk Cerkve nenehno
opozarja na ta temeljni kriterij: da je človeško bitje središče razvoja, in da dokler
moški in ženske ostajajo pasivni ali na obrobjih, ne moremo misliti, da je skupno
dobro v polnosti doseženo.«
Sposobnost vključevanja oseb in zaupanja odgovornosti
Vitezi dela so se odlikovali, ker »so si upali
in so tvegali, investirali so ideje, energije in kapital«. Ko so drugim zaupali
določene naloge in od njih zahtevali rezultate, so pripomogli, da so tudi oni postali
bolj podjetni in sposobni sodelovanja. »To je družbeni domet dela: sposobnost
vključevanja oseb in zaupanja odgovornosti, na način, ki spodbuja podjetnost, ustvarjalnost,
vnemo.« To ima pozitivne učinke na nove generacije. Omogoči, da družba »znova
začne gledati naprej, da nudi perspektive in priložnosti ter s tem upanje za prihodnost«.
Kdo je resnično pravičen?
Papež Frančišek je nato omenil hvalevreden predlog
zveze, da bi njeni člani razen na to družbeno vlogo dela opozarjali tudi na njegov
etični domet. »Le če je ukoreninjena v pravičnosti in spoštovanju zakonov ekonomija
namreč prispeva k pristnemu razvoju, ki posameznikov in ljudstev ne izključuje, ki
se drži daleč od korupcije in nepoštenosti, in ki ne zanemarja varovanja naravnega
okolja.« Kot nas modro učijo svetopisemska besedila, pa izvajanje pravice ni
omejeno na odsotnost krivice ali na spoštovanje zakonov, četudi je že tudi samo to
veliko. Pa vendar gre preko tega, je dodal papež. »Resnično pravičen je tisti,
ki razen da spoštuje predpise, deluje z zavestjo in zanimanjem za dobro vseh, ne le
svojega. Pravičen je, kdor si vzame k srcu usodo manj naprednih in revnejših, kdor
se ne utrudi biti dejaven in je pripravljen odkrivati vedno nove poti: ta ustvarjalnost
je zelo pomembna.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |