Izšla je okrožnica papeža Frančiška o skrbi za skupen dom

VATIKAN (četrtek, 18. junij 2015, RV) – Danes je izšla dolgo pričakovana okrožnica papeža Frančiška z naslovom »Laudato si' (Bodi hvaljen)«. O skrbi za skupen dom«. Tiskovna konferenca je potekala v novi sinodalni dvorani v Vatikanu. Dokument so predstavili kardinal Peter Turkson, predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, metropolit John Zizioulas kot predstavnik ekumenskega patriarhata in pravoslavne Cerkve, prof.  Hans Joachim Schellnhuber, ustanovitelj in direktor Potsdam inštituta za raziskovanje klimatskih sprememb.

Papeževa okrožnica je izšla pri Vatikanski založbi. Izdanih je 75.000 izvodov v italijanskem jeziku in 10.000 v drugih jezikih. Po en izvod okrožnice so osebno dobili tudi vsi škofje po svetu, skupaj s kratkim posvetilom, ki ga je papež Frančišek napisal lastnoročno kot znamenje cerkvenega občestva.

Kardinal Turkson o okrožnici
Naslov okrožnice je vzet iz Hvalnice stvarstva svetega Frančiška Asiškega: »Hvaljen, moj Gospod.« Kot je na tiskovni konferenci pojasnil kardinal Turkson, nas sveti Frančišek spominja, da je zemlja naš skupen dom, da nam je tudi kot sestra, s katero skupaj bivamo, in je kot lepa mati, ki nas sprejme v svoj objem. Papež v okrožnici asiškega ubožca postavlja kot zgled skrbi za to, kar je slabotno, in celostne ekologije, ki se živi z veseljem in pristno. Kardinal Turkson je izpostavil, da je v središču okrožnice vprašanje: »Kakšen svet želimo posredovati tistim, ki bodo prišli za nami?« Po Frančiškovih besedah se vprašanje ne nanaša samo na okolje, saj ga ne moremo zastaviti delno. Usmerja nas, da se vprašamo o smislu življenja in o vrednotah, ki so osnova družbenega življenja. Če si ne bomo zastavili teh temeljnih vprašanj, naše ekološke zaskrbljenosti po papeževem mnenju ne bodo mogle doseči pomembnih rezultatov.

Danes se z zemljo grdo ravna in se jo pleni, njeno ječanje se pridružuje vsem revnim in vsem »odvrženim« tega sveta. Papež Frančišek vabi, naj jim prisluhnemo, ter vse spodbuja k »ekološkemu spreobrnjenju«, kar pomeni prevzeti odgovornost in skrb za skupen dom. Sveti oče obenem priznava, da se po svetu širi občutljivost do okolja in zaskrbljenost ob škodi, ki jo to doživlja. Pa vendar ohranja zaupanje in upanje v morebitno spremembo smeri. »Človeštvo je še vedno zmožno sodelovati pri izgradnji našega skupnega doma … Človek je še vedno sposoben pozitivno delovati,« beremo v okrožnici. Kardinal Turkson je izpostavil, da ravno v luči te poti spreobrnjenja in upanja v prihodnost papež postavi v središče okrožnice pojem »celostne ekologije«. Ta je kot paradigma, ki lahko artikulira temeljni odnos osebe z Bogom, s sabo, z drugimi ljudmi in s stvarstvom, je še dejal kardinal Turkson.

Pravoslavni metropolit John Zizioulas
Pravoslavni metropolit John Zizioulas je na tiskovni konferenci zatrdil, da izid papeževe okrožnice predstavlja zadovoljstvo tudi za pravoslavne vernike, pri čemer je spomnil, da je bil ekumenski patriarhat prvi v krščanskem svetu, ki je mednarodno skupnost opozarjal na resnost ekološkega problema. Kot je dejal, »okrožnica prihaja v ključnem trenutku človeške zgodovine« in bo po njegovem prepričanju nedvomno imela svetovni učinek na zavest ljudi. Izpostavil je »globino in temeljitost, s katerima je obravnavan ekološki problem«, resnost, s katero se k njemu pristopa, ter konkretne nasvete in predloge o tem, kako delovati, da bi se spoprijeli s posledicami. Metropolit Zizioulas je še izpostavil tri vidike Frančiškove okrožnice: teološki pomen ekologije, duhovna razsežnost ekološkega problema in ekumenski pomen okrožnice.

Prof. Hans Joachim Schellnhuber o ekološkem vprašanju danes
Na predstavitvi papeške okrožnice je sodeloval tudi prof. Hans Joachim Schellnhuber iz nemškega inštituta za raziskovanje klimatskih sprememb. Kot je dejal, potreba po ukrepanju glede klimatskih sprememb, k čemur poziva okrožnica, odraža znanstvene ugotovitve. Znanost je namreč jasna: globalno segrevanje je povezano s povečanjem toplogrednih plinov v ozračju. »Če nam ne bo uspelo korenito zmanjšati teh plinov in preusmeriti krivuljo segrevanja, bodo naši sosedje in otroci izpostavljeni nevzdržnim nevarnostim,« je posvaril. Dejal je, da sta razvoj energije, ki je pridobljena iz fosilnih goriv, in s tem povezani tehnološki napredek pripeljala do nepredvidenih razlik in do potratne uporabe virov. Po njegovem prepričanju se niso kršile samo moralne meje naše globalne civilne družbe, ampak prav tako zapuščamo varen prostor delovanja na našem planetu, ko prestopamo njegove zaščitne ograde. Schellnhuber je sicer podrobno pojasnil klimatske spremembe in njihove posledice v današnjem času ter sklenil z besedami, da ni treba, da se skrb za naš planet spremeni v tragedijo. Lahko postane tudi zgodovina velike spremembe, kjer se je izkoristilo priložnost in se preseglo velike neenakosti. Pripomnil je, da so posledice naših dejanj in poti danes jasne, vprašanje pa je, za kakšno prihodnost si želimo prizadevati.