Papeževa jutranja homilija: Svobodno srce, srce v miru

VATIKAN (ponedeljek, 15. junij 2015, RV) – Frančiškova jutranja homilija je govorila o kristjanovem srcu. Kristjan se mora naučiti varovati svoje srce pred »strastmi« in »posvetnim hrupom«. Samo tako bo lahko v vsakem trenutku sprejel Božjo milost. Obstaja namreč »ugoden čas« za sprejem zastonjskega daru Božje milosti. In ta čas je »zdaj«. Kristjan se tega mora zavedati in zatorej imeti srce, ki je pripravljeno, da sprejme ta dar; srce, ki je prosto »posvetnega hrupa«, ki je »hudičev hrup«, je zatrdil papež med mašo v kapeli Doma svete Marte.

Da Božje milosti ne bi prejeli v prazno
Pri homiliji je izhajal iz današnjega berila, kjer apostol Pavel spodbuja, naj »Božje milosti ne bi prejeli v prazno«, ki se razodeva »zdaj«. Po papeževih besedah to pomeni, da nam Gospod ob vsakem času daje milost, ki je zastonjski dar. Frančišek je pozval, naj ga sprejmemo, ter pozornost usmeril na ostale Pavlove besede: »V ničemer ne dajemo nobenega pohujšanja …«

»Pohujšanje kristjana je, da sebi pravi kristjan, hodi tudi v cerkev, ob nedeljah gre k maši, a ne živi kot kristjan, živi kot posvetnež ali kot pogan,« je dejal papež. »In ko je neka oseba takšna, je v pohujšanje.« Koliko krat smo slišali v naših četrtih, v trgovini: »Poglej tistega ali tisto, vse nedelje pri maši, potem pa dela to, to, to …« Ljudje se pohujšujejo. Zato Pavel pravi: »Da ne bi prejeli v prazno.« In kako moramo prejeti? Pavel pravi, da je zdaj »ugoden trenutek«. »Biti moramo pozorni, da bi razumeli čas Boga, kdaj gre Bog skozi naše srce.«

Svobodno, ponižno in mirno srce
Kristjan dospe do praga te pozornosti, če varuje srce in se oddalji od hrupa, ki ne prihaja od Gospoda, ko se oddalji od stvari, ki jemljejo mir. Gre za srce, ki je svobodno od strasti. Jezus v evangeliju to povzame z besedami »oko za oko«, zatem pa obrne perspektivo ter pravi: »nastavi drugo lice« in »kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve«.

»Biti svoboden od strasti in imeti ponižno srce, krotko srce,« je nadaljeval papež. »Srce varujeta ponižnost in krotkost, nikoli bitke in vojne.« To je hrup: posvetni hrup, poganski hrup ali hudičev hrup. »Srce v miru,« je ponovil Frančišek. »V ničemer ne dajemo nobenega pohujšanja, da služba ne bi bila grajana,« pravi Pavel, ki govori o službi, a tudi o krščanskem pričevanju, da to ne bi bilo grajano.

Da bi vedno bili Božji
Varovati srce, da bi vedno bili Božji, »v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, v uporih, v naporih, v bedenjih, v postih«, kot našteva Pavel. Papež Frančišek je dodal: »To so težke stvari in jaz moram varovati svoje srce, da bi sprejel zastonjskost in dar Boga? Ja! In kako to storim?« Sveti oče je odgovoril s Pavlovimi besedami: »Z neoporečnostjo, s spoznanjem, z velikodušnostjo, s prijaznostjo, z duhom svetosti. Ponižnost, dobrohotnost, potrpežljivost, ki gleda samo Boga in ima srce odprto za Gospoda, ki gre mimo.«