VATIKAN (sobota, 13. junij 2015, RV) – »Pravica se ne udejanja
v abstraktnosti, ampak vedno upoštevajoč človeka v njegovi resnični vrednosti, kot
bitje, ustvarjeno po podobi Boga in poklicano, da tu na zemlji doseže podobnost njemu.«
S temi besedami se je papež Frančišek danes obrnil na člane vrhovnega sveta italijanskega sodstva.
Poskrbeti za stabilnost in utrditev osnov človeškega sobivanja
Sodna oblast je v našem času zaznamovana z rastočo
kompleksnostjo. Interesi in pravice, ki zahtevajo, da se sooči z njimi, se namreč
množijo. Pogosto se zgodi, da raznoteri konkretni primeri v zakonodaji ne najdejo
natančnega in popolnega odgovora. Globalizacija je z vpeljavo tujih navad, nazorov
in celo predpisov v določena družbena tkiva med drugim pripeljala tudi do globokih
pretresov kulturnih korenin. V takšnem kontekstu je pomembno, da javna oblast – v
katero spada tudi sodna – v svojem prostoru poskrbi za stabilnost in utrditev osnov
človeškega sobivanja. In sicer preko obuditve temeljnih vrednot. Le-tem je krščanstvo
dalo resničen in najustreznejši temelj: ljubezen do Boga, ki je neločljiva od ljubezni
do bližnjega (glej Mt 22,34-40).
Uporabljati daljnosežno strategijo
Papež Frančišek je zatrdil, da se izhajajoč iz teh
temeljev lahko učinkovito zajezi tudi pojave, kot sta širjenje kriminala v njegovih
ekonomskih in finančnih izrazih ter globoko rano korupcije. Pri tem je poudaril nujnost
posredovanja na vzgojnem nivoju. Predvsem novim generacijam je treba ponuditi tako
ne-relativistično antropologijo in obliko življenja, ki sta sposobni odgovoriti na
visoke in globoke navdihe človeškega duha. »S tem namenom so institucije poklicane
ponovno uporabljati daljnosežno strategijo, usmerjeno v spodbujanje človeške osebe
in miroljubnega sobivanja.«
Vsaka razsodba je priložnost za celotno skupnost
V prvi vrsti pri tem delu gradnje so po papeževih
besedah vsi tisti, ki pokrivajo funkcije sodne oblasti. Sodniki so poklicani posredovati,
kadar pride do kršitve predpisov. Vendar pa ponovna potrditev predpisa ni le dejanje,
usmerjeno k posamezniku, temveč vedno presega posamezne primere, saj zadeva skupnost
v njeni celoti. V tem smislu je vsaka razsodba priložnost za skupnost – oziroma ljudstvo,
v čigar imenu se sodbe izrekajo – da se ponovno zbere okoli tistega predpisa, da potrdi
njegovo vrednost in se na ta način z njim identificira.
Človekove pravice
Papež je na koncu izpostavil še temo človekovih pravic.
Te predstavljajo poglavitno jedro priznanja dostojanstva človeka. Na tem področju
ne sme prihajati do zlorab z vključevanjem dejavnosti in drž, ki namesto da bi spodbujale
in zagotavljale dostojanstvo, le-tega v resnici ogrožajo ali celo kršijo.
All the contents on this site are copyrighted ©. |