Papež članom FAO: Če želimo spremeniti načine življenja, moramo začeti pri naši vsakdanjosti

VATIKAN (četrtek, 11. junij 2015) – Papež Frančišek se je danes srečal z udeleženci 39. konference Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Na začetku je poudaril, da moramo odgovoriti na zahtevo, da ima vsakdo, brez izjeme, pravico do dostopa do življenjsko potrebne hrane. »Zgolj statistike glede hrane v svetu niso dovolj, čeprav je pomembno posodabljati podatke, ki nam pokažejo kruto resničnost.« Sveti oče je dodal, da nas sicer lahko tolaži dejstvo, da se je od leta 1992 število lačnih zmanjšalo kljub povečanju prebivalstva. Vendar pa številke ali tudi konkretne rešitve in priporočila ne služijo ničemur, če opustimo dolžnost, da bi 'izkoreninili lakoto in preprečili kakršnokoli obliko podhranjenosti po vsem svetu.' (FAO-OMS, Rimska izjava o prehrani, 15.a).«

Nadalje je papež poudaril, da je potrebno zmanjšati nepotrebno odmetavanje: »Zelo zaskrbljujoče so statistike o nepotrebnem odmetavanju. Kažejo namreč, da se kar tretjino pridelane hrane zavrže. Prav tako pa se veliko kmetijskih pridelkov porabi za druge namene, ki so sicer lahko tudi dobri, vendar pa ne pomagajo neposredno tistim, ki trpijo lakoto.« Pri tem je sveti oče rekel, naj se vprašamo, kaj lahko storimo oz. predvsem, kaj dela vsak od nas.

Po njegovih besedah je en od odgovorov v odločnejšem prizadevanju, da bi spremenili način življenja, saj bi tako morda potrebovali manj sredstev. »Zmernost ni v nasprotju z razvojem, ampak je postala pogoj zanj,« je udeležence konference FAO spomnil papež ter dodal, da zanje to pomeni »nadaljevati z decentralizacijo, da bi razumevali potrebe ljudi, katerim je Organizacija poklicana služiti. Lahko bi rekli, da imajo plodovi zemlje nekakšno 'sveto' vrednost, saj so sad vsakodnevnega dela ljudi, družin, skupnosti kmetov. Njihovo delo pogosto spremlja negotovost, zaskrbljenost zaradi vremenskih pogojev, skrbi glede uničenja letine.«

Papež Frančišek je nato spomnil na potrebo po solidarnosti, ki bi morala biti s srcu mednarodnih odnosov ter bi jo morali prenesti z nivoja besede na področje odločitev v politiki, torej bi lahko govorili o  politiki drugega.   

Nadalje pa je sveti oče razmišljal o vzgoji za pravilno prehranjevanje. »Vemo, da sta na zahodu problem velika poraba in nepotrebno odmetavanje. Po drugi strani pa je na jugu potrebno spodbujati lokalno pridelavo, saj so le-to v mnogih državah, kjer je prisotna t.i. 'kronična lakota', nadomestila uvožena živila. Na ta način pa se ustvarja odvisnost od velikih proizvajalcev in če država nima potrebnih denarnih sredstev, prebivalci nimajo hrane in lakota le narašča.«   

Svoj nagovor je papež nadaljeval z razmišljanjem o vodi, ki je večkrat predmet konfliktov. Povedal je, da ni dovolj, da le poudarjamo pravico do obnovljivih vodnih virov, ampak si moramo prav tako prizadevati tudi za odpravo vsakršne nepotrebne uporabe. Pri tem je spomnil na vodo kot simbol, ki v mnogih verstvih izraža notranjo pripadnost, očiščenje in spreobrnjenje.

Zadnji problem, ki ga je izpostavil sveti oče, pa je pridobivanje oz. monopolizacija zemljišč s strani velikih družb in držav. Le-to ne samo prikrajša kmetovalce za ključno dobrino, ampak tudi neposredno načenja neodvisnost držav. Pogosto se dogaja, da pridelano hrano izvažajo v tujino, lokalno prebivalstvo pa je dvakrat osiromašeno, ker nima ne hrane ne zemlje.« Zato je papež organizacijo FAO pozval, naj okrepi projekte, ki so naklonjeni družinskim podjetjem ter spodbuja države, naj z zakoni nepristransko urejajo uporabo in lastništvo zemlje ter tako prispevajo k odpravi neenakosti.

Ob koncu pa je sveti oče poudaril, da moramo začeti pri svojem vsakodnevnem življenju, če želimo spremeniti načine življenja, zavedajoč se, da morejo tudi naša majhna dejanja zagotoviti trajnostni razvoj in prihodnost človeške družine. Namesto da se zgražamo zaradi statističnih podatkov, spremenimo svoj odnos do naravnih virov, uporabe zemljišč, potrošnje, odpravimo razsipavanje in tako bomo premagali lakoto.«