Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Srca Jezusovega

Oz 11,1.3-4.8-9
Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil,
iz Egipta sem poklical svojega sina.
Jaz sam sem Efrájima učil hoditi,
jemal sem jih na svoje naročje,
pa niso spoznali, da sem skrbel zanje.
Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi,
z vrvicami ljubezni,
bil sem jim kakor tisti,
ki si vzdigujejo otroka k licu,
počasi sem mu dajal jesti.
Kako bi te mogel dati drugemu, Efrájim,
kako izročiti drugemu, Izrael?
Kako bi te mogel dati kakor Admo,
te izpostaviti kakor Cebojím!
Moje srce se v meni obrača,
moje drobovje drgeta.
Ne bom storil po svoji srditi jezi,
Efrájima ne bom pahnil v pogubo,
kajti jaz sem Bog in ne človek,
Sveti sem v tvoji sredi
in ne pridem v mesto.

Ef 3,8-12.14-19
Meni, najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana milost, da oznanjam poganom neizsledljivo Kristusovo bogastvo, da vse razsvetlim glede skrivnostnega načrta, ki je bil od vekov skrit v Bogu, stvarniku vsega. Tako naj bi se zdaj po Cerkvi oznanila vladarstvom in oblastem v nebesih mnogovrstna Božja modrost, in to po večnem načrtu, ki ga je Bog izpeljal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. V njem imamo srčnost in dostop v popolnem zaupanju po veri vanj.

Zato upogibam svoja kolena pred Očetom, po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji, naj vam dá po bogastvu svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti.

Jn 19,31-34
Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu - kajti tisto soboto je bil velik praznik -, so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Gregor iz Nareka, pred kratkim razglašen za cerkvenega učitelja ob tem odlomku takole moli: »Ti nisi zasadil mečev in sulic vojakov v njihovo lastno drobovje, Ti, ki si obsodil kačo, da se po trebuhu plazi čisto po tleh, da bi razbolene kosti mojega telesa ohranil kot zaklad in jih naredil vredne nesmrtnega vstajenja.«

Ti, ki si v čistem Bitju in nenehnem poveličevanju
s tvojo milino, usmiljenjem in Ljubeznijo do ljudi,
Kronan, blagoslovljen – in kraljuješ!
Da, glede vsega, za vse, v vsem, si ti zmožen, o Sočutni!
Tebi se spodobi slava v tem veku in v večnosti,
ki prihaja na veliki dan Prihoda in na veke. Amen.

Misli Benedikta XVI.
Božje srce gori v ljubezni! Na današnji praznik presvetega Jezusovega Srca nam Cerkev daje v premislek to skrivnost, ki je skrivnost Božjega srca, ki sočustvuje in izlije vso svojo ljubezen na človeštvo. To je skrivnostna ljubezen, ki se v novozaveznih besedilih pokaže kot nedoumljiva Božja ljubezen do človeka. Bog ne odneha spričo človekove nehvaležnosti niti spričo zavrnitve izvoljenega ljudstva. Nasprotno, iz neskončnega usmiljenja pošlje svojega edinorojenega Sina, da prevzame nase usodo zavržene ljubezni, da bi v izničenju moči zla in smrti vrnil dostojanstvo sinovstva človeškim otrokom, ki so zaradi greha postali sužnji. Vse to se je zgodilo za visoko ceno; edinorojeni Božji Sin se je daroval na križu: 'Ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je izkazal ljubezen do konca' (Jn 13,1). Simbol te ljubezni, ki gre preko smrti, je njegova s sulico prebodena stran. V tej zvezi apostol Janez kot očividec pravi: 'Eden izmed vojakov mu je sulico prebodel stran in takoj je pritekla kri in voda' (prim. Jn 19,34).