Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 10. nedeljo med letom

1Mz 3,9-15
Gospod Bog pa je poklical Adama in mu rekel: »Kje si?« Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in sem se skril.« Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Ali si mar jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti?« Adam je rekel: »Žena, ki si mi jo dal za družico, mi je dala z drevesa in sem jedel.« Gospod Bog je tedaj rekel ženi: »Zakaj si to storila?« Žena je rekla: »Kača me je zapeljala in sem jedla.« Gospod Bog je rekel kači: »Ker si to storila, bodi prekleta med vsemi zvermi in vsemi živalmi polja. Po trebuhu se boš plazila in prst jedla vse dni svojega življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On ti bo strl glavo, ti mu boš strla peto.«

2Kor 4,13-5,1
Ker pa imamo istega duha vere, kakor je pisano: Veroval sem, zato sem govoril, tudi mi verujemo in zato tudi govorimo, saj vemo, da bo ta, ki je obudil Gospoda Jezusa, obudil z Jezusom tudi nas in nas postavil predse skupaj z vami. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in še povečala zahvalo v Božjo slavo. Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji dan za dnem obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero veliko, večno bogastvo slave, saj ne gledamo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno. Vemo namreč: če razpade naša zemeljska hiša, ki je le šotor, imamo zgradbo od Boga, hišo, ki ni narejena z rokami in je večna, v nebesih

Mr 3,20-35
Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še kruha niso mogli pojesti. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Beelzebúla ima in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more Satan izganjati Satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne bo mogla obstati. Če se torej Satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, vekomaj ne bo dobil odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.« To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«

Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo.« Odgovoril jim je in rekel: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Hieronim pravi: »Ob Jezusovem boju proti oblasti hudih duhov, so se celo Jezusovi domači spraševali, če je še priseben.« Sv. Irenej Lyonski ter sv. Avguštin dodajata, da je »bilo znotraj zveličavne ekonomije potrebno zvezati Satana z istimi verigami, s katerimi je on zasužnjil človeštvo.« Sv. Irenej nadaljuje: »Satan hoče s prevaro potisniti človeštvo, da postane suženj volje.« Sveti Avguštin pa ta odlomek podrobno pojasni: »Učlovečeni Bog hoče, kakor je pravično, zasužnjiti voljo 'močnega človeka'. Kristus je namreč prišel zato, da bi 'močnemu človeku' odvzel njegovo lastnino, to je, njegovo oblast nad nespametnimi. Hudi duh ne namerava samo vstopiti v telo in v človekove nagone, temveč prizadeti človekovo najintimnejše središče njegove volje, da ga privede do padca v malikovanje. Zato je lahko edini, ker je brez greha, razveže verige hudih duhov, ki so zasužnjevale grešnike. Na ta način je bil hudič poražen natančno tam, kjer je mislil, da je že zmagal. Navzočnost Svetega Duha pa povezuje tiste, ki so v sporu s samim seboj.«

Misli Benedikta XVI.
Benedikt XVI. je o konkretni problematiki, ki jo prinaša vsebina današnjega evangelija, spregovoril škofom iz Angole in San Tomeja, med obiskom 'ad limina apostolorum', z besedami: »Končno želim spregovoriti o ostankih etničnega tribalizma, ki ga lahko prepoznamo v držah skupnosti, ko se zapirajo vase in ne sprejmejo oseb iz drugih predelov naroda. Zelo cenim tiste med vami, ki so sprejeli pastoralno poslanstvo zunaj meja lastne pokrajinske ali jezikovne skupine. V Cerkvi, kot novi družini tistih, ki verujejo v Kristusa (prim. Mr 3,31-35) ni prostora za nobeno obliko razdeljenosti.«