Mons. Vukšić: papež prihaja kot 'prerok' boljše prihodnosti

SARAJEVO (petek, 5. junij 2015) – Pred jutrišnjim apostolskim obiskom v Sarajevu je o trenutni situaciji v državi za Radio Vatikan spregovoril mons. Tomo Vukšić, škof vojaški ordinarij ter podpredsednik Škofovske konference Bosne in Hercegovine.

Nepravični mir
»Katoliški škofje menimo, da je mir, ki obstaja danes, nepravičen. Res je sicer, da, Bogu hvala, ni več vojne, streljanja, žrtev in to je velik dar Daytonskega sporazuma. Vendar pa pravna situacija, ki je bila takrat sklenjena, ne zagotavlja vsem državljanom enakega dostopa do družbenih dobrin. S tem mislim na politično, kulturno, univerzitetno življenje, dostop do medijev,« nadaljuje mons. Vukšič ter doda, da to velja predvsem za hrvaški del prebivalstva, ki je 99% katoliški. Zato upajo, da bo papeževa prisotnost spodbuda, da bi se situacija izboljšala.

Rane so še vedno žive
V nadaljevanju je podpredsednik Škofovske konference povedal, da se v primerjavi z obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sarajevu danes rane vojne ne čutijo več tako globoko. »Sv. Janez Pavel II. je prišel leta 1997, praktično le dve leti po vojni, tako da je bila situacija v Sarajevu in v Bosni in Hercegovini resnično povojna. Danes je minilo že skoraj 20 let in obnova, predvsem materialna, je delno izbrisala posledice krvavega konflikta. Vendar pa je na duhovnem, psihološkem področju ter na področju izgradnje družbenega soglasja potrebno obnoviti še veliko stvari. V tem pogledu je papežev obisk vsekakor zelo dobrodošel. Najprej za nas, katoličane, da nas kot Petrov naslednik utrdi v veri. Nato pa tudi za okrepitev medverskega in ekumenskega dialoga med različnimi etničnimi in verskimi skupnostmi. Nenazadnje pa je obisk pomemben tudi s političnega vidika, da bi pospešil sodelovanje med različnimi institucijami, in bi mogli tako izvajati večjo evropsko integracijo te regije,« je še povedal mons. Vukšić.

Papež Frančišek: prerok boljše prihodnosti
Ob koncu pogovora pa je spregovoril še o položaju in vlogi katoličanov v Bosni in Hercegovini. »Ta katoliška skupnost zelo čuti posledice vojne. Najprej z demografskega vidika. Mnogi ne vejo, da se je število prebivalcev zaradi vojne zmanjšalo za polovico. Pred vojno je bilo približno 820.000 katoličanov, danes pa nas je le še 420.000. Gre za boleče dejstvo, katerega posledice v naši Cerkvi čutimo vsak dan. Tudi posledice ekonomske krize, zaradi katere mnogi odhajajo v tujino, najbolj čutijo prav katoličani, ki so najšibkejša družbena manjšina. Vendar pa smo kristjani in naša naloga je, da prebudimo upanje in si prizadevamo za boljšo prihodnost. In papežev prihod je zame znamenje Božje previdnosti: menim, da je 'prerok' boljše prihodnosti.«