Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi

2Mz 24,3-8
Mojzes je prišel in sporočil ljudstvu vse Gospodove besede in vse odloke. In vse ljudstvo je enoglasno odgovorilo in reklo: »Vse besede, ki jih je govoril Gospod, bomo izpolnjevali.« Mojzes je zapisal vse Gospodove besede. Potem je zjutraj zgodaj vstal in pod goro postavil oltar in dvanajst kamnov za dvanajst Izraelovih rodov. Nato je poslal mladeniče, Izraelove sinove, da so darovali žgalne daritve in žrtvovali junce kot mirovne daritve za Gospoda. Mojzes je vzel polovico krvi in jo vlil v skodele, polovico krvi pa je zlil na oltar. Potem je vzel knjigo zaveze in jo glasno prebral ljudstvu. Tedaj so rekli: »Vse, kar je govoril Gospod, bomo izpolnjevali in poslušali.« In Mojzes je vzel kri in z njo poškropil ljudstvo ter rekel: »Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami po vseh teh besedah.

Heb 9,11-15
Kristus pa je nastopil kot véliki duhovnik prihodnjih dobrin skozi večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami, to je, ni od tega stvarstva, niti ni s krvjo kozlov in juncev, ampak z lastno krvjo stopil enkrat za vselej v sveto in dosegel večno odkupitev. Če namreč kri kozlov in volov in potresen pepel junic omadeževane posvečuje glede zunanje čistosti, koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del za službo živemu Bogu. In zato je srednik nove zaveze, da bi po smrti, ki jo je pretrpel za odkupitev od prestopkov v prvi zavezi, tisti, ki so poklicani, prejeli obljubo večne dediščine.

Mr 14,12-16.22-26
Prvi dan nekvašenega kruha, ko so klali velikonočno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?« In poslal je dva izmed svojih učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel človek, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?‹ In pokazal vama bo v nadstropju veliko sobo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.« Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila velikonočno večerjo.

Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

Misli cerkvenih očetov
Tertulijan pravi: »Velika noč je zaradi krsta zelo slovesen dan, saj se je na ta dan dopolnilo Gospodovo trpljenje, v katerem smo bili krščeni.« V Didahe, torej nauku dvanajstih apostolov je zapisano: »Kakor je bil ta kruh, ki ga lomimo, raztresen po gorah in je postal eno, tako skupnost vernikov postane v sveti evharistiji eno.« Sv. Ambrož pravi: »Po Kristusovi ustanovitvi sta kruh in vino posvečena in postaneta njegovo Telo, razlomljeno za nas in Kri njegovega trpljenja za naše zveličanje.« Origen to bolj podrobno razloži: »Kruh in vino sta Kristusovo Telo in Kri, ki kot resnična Beseda postaneta naša hrana in naša pijača dejavne ljubezni in vere. Kruh je Beseda pravičnosti, ob kateri se nasičujejo duše, medtem ko je Pijača Beseda Kristusovega spoznanja od njegovega rojstva do njegovega trpljenja.« Sv. Janez Damaščan dodaja: »Kristus je vzpostavil novo pogodbo s svojimi učenci in apostoli ter s tistimi, ki bodo po njih verovali Vanj.« Sv. Irenej Lyonski pa pravi: »Po teh ustvarjenih stvareh verniki darujejo Bogu po vsem svetu prvine njegovih stvaritev in Bog podeli z verniki večno življenje.«

Misli Benedikta XVI.
Med velikonočno večerjo na večer pred svojim trpljenjem je Gospod vzel kruh v svoje roke, kot je zapisano v Markovem evangeliju, in potem, ko ga je blagoslovil, je kruh razlomil, jim ga dal in rekel: 'Vzemite, to je moje telo' (Mr 14,22). Nato je vzel kelih, se zahvalil, ga podal učencem in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: 'To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge' (Mr 14,24). V teh besedah je povzeta vsa zgodovina Boga z ljudmi. V tem ni vključena in razložena le preteklost, ampak tudi prihodnost, to je prihod Božjega kraljestva na svet. Kar Jezus govori, niso zgolj besede. Kar govori, je dogodek, osrednji dogodek zgodovine sveta in našega osebnega življenja.