Papež med jutranjo homilijo: Bog iz poraza naredi zmago

VATIKAN (ponedeljek, 1. junij 2015, RV) – Jezusu smo prevečkrat rekli »poberi se«, v svojih porazih ga nismo priznali. Zmaga Božje ljubezni do človeka pa se razodeva ravno v navideznem porazu Križa. O tem govori tudi prilika o hudobnih vinogradnikih, na katero je papež Frančišek naslonil svojo homilijo med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma svete Marte.

Zavrženi kamen postane temeljni
Zavrženi Kamen postane temeljni kamen. Pohujšljivo morišče, ki se zdi kot konec zgodovine, polne upanja, je v resnici začetek rešitve sveta. Bog gradi na šibkosti. Ko beremo strani te zgodovine ljubezni med Bogom in njegovim ljudstvom, se zdi, da gre za »zgodovino porazov«, je zatrdil papež. Kakor prilika o hudobnih vinogradnikih iz današnjega evangelija, za katero se prav tako zdi, da je »poraz Božjih sanj«. Gospodar zasadi lep vinograd, delavci pa ubijejo vsakega, ki ga pošlje gospodar.

Ljubezenska zgodba: zgodba porazov?
In ravno iz teh mrtvih nastane življenje: »Preroki, Božji možje, ki so govorili ljudstvu, ki se jih ni poslušalo, ki so bili odvrženi, bodo deležni njegove slave. Sin, poslan kot zadnji, ki je bil zavržen, obsojen, ne slišan in ubit, je postal vogelni kamen.« Ta zgodba, ki se začne s sanjami o ljubezni, kot da je ljubezenska zgodba, in za katero se zdi, da se konča kot zgodba porazov, se po Frančiškovih besedah zaključi z »veliko ljubeznijo Boga, ki iz zavrženega potegne rešitev«, »iz svojega zavrženega Sina nas vse reši«.

Na tem mestu logika poraza pade, je zatrdil papež Frančišek. Jezus na to spomni voditelje ljudstva, ko navaja Spise: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je to naredil in je čudovito v naših očeh.«

Jezusov križ: zmaga ljubezni
Nadaljeval je, da je lepo brati v Svetem pismu o Božjem pritoževanju, o Očetu, ki joče, ko ga ljudstvo ne zna ubogati, ker želi sámo postati bog: »Pot našega odrešenja je pot mnogih porazov. Tudi križ je pohujšanje. In ravno tu zmaga ljubezen. Zgodba, ki se začne s sanjami o ljubezni in se nadaljuje kot zgodba polomov, se konča kot zmaga ljubezni: to je Jezusov križ.« Papež je izpostavil, da ne smemo pozabiti te Jezusove poti, ki je težka pot. A je tudi naša pot!  »Če vsak med nami opravi spraševanje vesti,« je dodal, »bo videl, koliko krat je nagnal preroke, koliko krat je rekel Jezusu: 'Poberi se!', koliko krat je hotel rešiti samega sebe, koliko krat je mislil, da smo mi pravični.«

Spominjati se semena ljubezni
Sveti oče je spodbudil, naj nikoli ne pozabimo, da se v Sinovi smrti na križu razodeva ljubezen Boga do njegovega ljudstva. Pozval je, naj se spominjamo te »zgodbe o ljubezni, za katero se zdi, da je poraz, a na koncu zmaga«. Spominjamo se je naj znotraj svoje življenjske zgodbe, tistega semena ljubezni, ki ga je Bog zasejal v nas; ter storimo to, kar je storil Jezus v našem imenu: ponižal se je.