Msgr. Sorondo na simpoziju o pogrešanih in izkoriščanih otrocih

RIM (sreda, 27. maj 2015, RV) – »Gre za nekakšen nov pokol nedolžnih, ki se dogaja pred našimi očmi v globaliziranem svetu, četudi ga mnogokrat nočemo videti.« To so besede msgr. Marcela Sáncheza Soronda, kanclerja Papeške akademije znanosti in Papeške akademije za družbene znanosti. Izrekel jih je v ponedeljek, 25. maja, na simpoziju v Rimu, posvečenem temi otrok, ki so brez spremstva, so izginili ali so izkoriščani, kar danes predstavlja »tiho dramo«. Naslov Sorondovega predavanja je bil: Novi Herodi globaliziranega sveta.

Novi Herodi globaliziranega sveta
Na začetku je spomnil, da je papež Frančišek takoj po izvolitvi ravno Papeški akademiji za družbene znanosti zaupal nalogo, da se poglobi v vprašanji trgovine s človeškimi bitji in suženjskega dela. Z »globalizacijo brezbrižnosti« so se pomnožili načini, na katere otroci postajajo žrtve: od prodaje organov, prostitucije in pornografije do prisilnega dela. Msgr. Sorondo je omenil problematiko otrok migrantov, ki so na poti, že tako zaznamovani s strahom in negotovostjo, brez spremstva in zelo pogosto postanejo žrtve kriminalcev. So namreč brez materinske, družinske ali družbene zaščite.

Papež: Od kulture odmetavanja h kulturi srečanja
Julija 2014 je Sveti sedež sodeloval na seminarju o migraciji preko meje med Mehiko in ZDA. Papež Frančišek je v sporočilu udeležencem takrat med drugim izpostavil, da iz dneva v dan narašča število mladoletnih migrantov. Ti bežijo pred revščino in nasiljem, iščejo upanje, a velikokrat le-to ostane prazno. Te resne humanitarne razmere najprej terjajo »nujno posredovanje, da bodo ti mladoletniki sprejeti in zaščiteni,« je zapisal papež. A takšni ukrepi ne bodo zadostni, v kolikor jih ne bodo spremljale informacije glede nevarnosti te poti, predvsem pa pospeševanje razvoja v njihovih državah izvora. In navsezadnje ta izziv nujno zahteva, da se prikliče »pozornost celotne mednarodne skupnosti, da se bodo lahko sprejele nove oblike legalne in varne migracije«, je še poudaril papež Frančišek.

Zatem, ko je spomnil na njegove besede, si je msgr. Sorondo zastavil vprašanje, kako torej rešiti to dramo. Podal je dva predloga. Na prvem mestu je potrebna dobra ekonomska in okoljska politika. Jasno je namreč, da obstaja močna vzajemnost med podnebno krizo in naraščanjem revščine. Potem pa je nujna še kvalitetna in splošna izobrazba, ki bi dosegla vse, bi naučila razlikovati med dobrim in zlim ter najti boljše znotraj dobrega. V večini šol se danes ne nauči, kaj so pravičnost, prijateljstvo in vrednote, je opozoril Sorondo. Predavanje je nato zaključil z besedami iz poslanice za svetovni dan migrantov in beguncev 2014, v katerem je papež izpostavil nujnost drugačnega odnosa do migrantov in beguncev. Preiti je treba »od odnosa obrambe in strahu, nezanimanja in izključevanja«, to je »od kulture odmetavanja«, k odnosu, ki ima za osnovo »kulturo srečanja, edino zmožno zgraditi pravičnejši in bolj bratski svet, boljši svet«.

Simpozij in podatki
Simpozij v Rimu je pripravila organizacija Modri telefon, in sicer ob mednarodnem dnevu pogrešanih otrok. Organizatorji so želeli tako institucije kot javno mnenje opozoriti na teme trgovine, izkoriščanja in zanemarjanja mladoletnikov. Mediji namreč ne poročajo o vseh izginotjih in vsi primeri izkoriščanja se ne končajo pod reflektorji. Molk žrtve tako pogosto obsodi na zapuščenost in pozabo. Nujno ga je treba prekiniti. Ocenjuje se, da na svetu vsako leto izgine 8 milijonov otrok. Od tega 250 tisoč v Evropi, kar pomeni en primer vsaki dve minuti.