Izšla papeževa poslanica za 89. svetovni dan misijonov

VATIKAN (ponedeljek, 25. maj 2015, RV) – Izšla je poslanica papeža Frančiška za 89. svetovni dan misijonov, ki bo letos potekal 18. oktobra. Papež v dokumentu izpostavi trdno vez med posvečenim življenjem in misijonarstvom ter mlade in laike spodbudi, naj si še bolj prizadevajo na področju misijonskega delovanja Cerkve.

Misijonarstvo ni prozelitizem
Misijonska razsežnost pripada sami naravi Cerkve in je neločljiva z vsako obliko posvečenega življenja. »Misijonarstvo ni prozelitizem ali gola strategija. Misijonarstvo je del ''gramatike'' vere, je nekaj nujnega za tistega, ki posluša glas Duha, ki šepeta ''pridi'' in ''pojdi''. Kdor sledi Kristusu, ne more, da ne bi postal misijonar,« zapiše papež. Misijonarstvo je gorečnost za Jezusa Kristusa in obenem za ljudi. Znotraj Cerkve so namreč vsi poklicani, da oznanjajo evangelij s pričevanjem svojega življenja. Na poseben način pa se pričakuje od posvečenih oseb, da poslušajo glas Duha, ki jih kliče, naj gredo proti velikim misijonarskim periferijam, med ljudi, h katerim evangelij še ni prispel.

Pomembno razločevati avtentične misijonske poklice
Kdor z Božjo milostjo sprejme misijonarstvo, je poklican, da iz njega tudi živi. Za misijonarja torej oznanjevanje Kristusa v številnih periferijah sveta postane način, kako živi hojo za Kristusom, in tudi povračilo za mnoge napore in odrekanja. Vsaka težnja po odstopanju od tega poklica, četudi jo spremljajo plemeniti razlogi, povezani s pastoralnimi, cerkvenimi ali humanitarnimi potrebami, se ne ujema z osebnim klicem Gospoda v služenje evangeliju. Formatorji v misijonskih ustanovah so poklicani, da jasno in iskreno izpostavijo ta pogled na življenje in delovanje ter so zanesljivi v razločevanju avtenitčnih misijonskih poklicev.

Mladi misijonarji, ne pustite si ukrasti sanj
Sveti oče se posebej obrne na mlade, ki so zmožni pogumnega pričevanja in velikodušnih podvigov, včasih tudi usmerjenih proti toku: »Ne pustite si ukrasti sanj o resničnem misijonarstvu, o hoji za Jezusom, ki pomeni popolno darovanje sebe. Na skrivnem povprašajte svojo vest, kaj je razlog, da ste izbrali misijonarsko posvečeno življenje, in izmerite razpoložljivost  za sprejem tistega, kar je: dar ljubezni v služenju evangelijskemu oznanilu. A ne pozabite, da preden je potrebno tistim, ki ga še ne poznajo, je oznanilo evangelija potrebno tistemu, ki ljubi Učitelja,« zapiše papež.

Oznanilo evangelija namenjeno revnim
V nadaljevanju izpostavi, da mora biti misijonstvo, torej evangeljsko oznanilo namenjeno revnim, malim, bolnikom, tistim, ki so pogosto prezrti in pozabljeni in ki nimajo s čim povrniti. Evangelizacija, ki je najprej usmerjena ravno k tem osebam, je znamenja kraljestva, zaradi katerega je prišel Jezus. »Med našo vero in revnimi obstaja tesna vez. Nikoli jih ne pustimo samih,« navede papež besede iz apostolske spodbude Evangelii gaudium.

V misijonarstvo vključiti laike
Medtem ko živijo krščansko pričevanje in znamenja Očetove ljubezni med malimi in revnimi, so posvečene osebe prav tako poklicane, da pospešujejo navzočnost vernikov laikov pri misijonarskem delu. Po Frančiškovih besedah je pomembno, da se posvečeni misijonarji vedno bolj pogumno odprejo za osebe, ki so pripravljene z njimi sodelovati, četudi samo za omejen čas ali ker želijo pridobiti izkušnjo na tem področju. »To so bratje in sestre, ki želijo postati del misijonarske poklicanosti, prirojene s krstom,« pripomni Frančišek in doda, da so misijoni »naravni kraji, kjer se jih lahko sprejme in se jim ponudi človeško, duhovno in apostolsko podporo«.

Sodelovanje med rimskim škofov in misijonskimi ustanovami
Ob koncu poslanice sveti oče poudari pomen sodelovanja in sinergije med rimskim škofom in misijonskimi ustanovami posvečenega življenja, da bi se s tem zagotovilo občestvo. Pri tem ne gre za pravno in organizacijsko podvrženost ustanov ali mrtvičenje fantazije Duha, ki spodbuja raznolikost, ampak pomeni dati več učinkovitosti evangeljskemu sporočilu in pospeševati edinost zaposlenih, kar je prav tako sad Duha. Frančišek zapiše, da ima misijonsko delo Petrovega naslednika univerzalno apostolsko obzorje. In za to potrebuje mnogo karizem posvečenega življenja, da bi se lahko posvetili prostranemu obzorju evangelizacije in zagotovili ustrezno navzočnost na doseženih ozemljih in njihovih mejah. Papež Frančišek sklene z besedami, da je poslanstvo tistih, ki služijo Besedi, to so škofje, duhovniki, posvečene osebe in laiki, vsakega brez izjeme postaviti v oseben odnos s Kristusom. Na prostranem polju misijonarskega delovanja Cerkve je vsak krščen poklican živeti na najboljši način svoje obveznosti, v skladu s svojo osebno situacijo.