VATIKAN (nedelja, 24. maj 2015, RV) – »Kakor je Oče mene poslal,
tudi jaz vas pošiljam… Prejmite Svetega Duha!« (Jn 20,21.22). Tako nam pravi Jezus.
Izlitje, ki se je zgodilo na dan vstajenja zvečer, se je okrepljeno z nenavadnimi
zunanjimi znamenji ponovilo na Binkoštni dan. Na velikonočni večer se je Jezus prikazal
apostolom ter dahnil vanje svojega Duha (prim. Jn 20,22), na binkoštno jutro pa se
izlitje zgodi na hrupen način, kakor veter, ki se je silovito zagnal v hišo ter vdrl
v razum in srce apostolov. Ob tem so prijeli takšno moč, ki jih je gnala oznanjati
v različnih jezikih dogodek Kristusovega vstajenja: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim
Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih« (Apd 2,4). Skupaj z njimi je bila Marija,
Jezusova Mati, prva učenka, tam je bila Mati porajajoče se Cerkve. S svojim mirom,
s svojim nasmehom, s svojim materinstvom je spremljala veselje mlade Neveste, Jezusove
Cerkve.« Tako je papež Frančišek začel homilijo med
sveto mašo na binkoštni praznik v baziliki sv. Petra v Vatikanu.
Božja Beseda nam še posebej danes pravi, da Sveti Duh deluje v osebah in skupnostih, ki so napolnjene z njim tako, da jih naredi sposobne sprejeti Boga (capat Dei), kot pravijo sveti očetje. Kaj dela Sveti Duh v tej novi sposobnosti, ki nam jo je dal? 'Vodi k vsej resnici' (Jn 16,13), prenavlja obličje zemlje (Ps 103) ter daje svoje sadove (Gal 5, 22-23).
Duh vodi k vsej resnici
V evangeliju je Jezus obljubil svojim učencem, da ko se bo On vrnil k Očetu, bo prišel
Sveti Duh, ki jih »bo vodil k vsej resnici« (Jn 16,13). Prav Duh resnice ga imenuje
in razloži jim, da bo njegovo delovanje v njih, vedno globlje uvajanje v razumevanje
tega, kaj jim je On, Mesija rekel in kar je storil, še posebej o njegovi smrti in
vstajenju. Apostolom, ki so bili nesposobni prenašati pohujšanje trpljenja njihovega
Učitelja, bo Duh dal nov ključ za branje, ki jih bo uvedel v resnico in lepoto zveličavnega
dogodka. Ti ljudje, ki so bili do tedaj prestrašeni in ohromeli, zaprti v dvorano
zadnje večerje, da bi se izognili učinku velikega petka, se več ne sramujejo biti
Kristusovi učenci in ne bodo več trepetali pred človeškimi sodišči. Zaradi Svetega
Duha, ki so ga polni, razumejo 'vso resnico', torej to, da Jezusova smrt ni poraz,
temveč skrajni izraz Božje Ljubezni, Ljubezni, ki je v vstajenju premagala smrt ter
povišala Jezusa kot Živečega, kot Gospoda, kot Odrešenika človeka, zgodovine in sveta.
In ta resničnost, katere priče so, je postala blagovest, ki jo je potrebno oznaniti
vsem.
Duh prenavlja obličje zemlje
Dar Svetega Duha prenavlja, vodi in prenavlja obličje zemlje. Psalm, ki smo ga molili
med bogoslužnim branjem, pravi: »Pošlješ svoj dih… in prenoviš obličje zemlje« (Ps
103,30). Pripoved Apostolskih del o rojstvu Cerkve najde svoj pomenljiv pomen v tem
psalmu, ki je velika hvalnica Boga Stvarnika. Sveti Duh, ki ga je Kristus poslal od
Očeta in Duh Stvarnik, ki je dal življenje vsem stvarem, je eden in isti. Zaradi tega
je spoštovanje stvarstva zahteva naše vere, saj 'vrt' v katerem živimo, nam ni zaupan
zato, da ga izkoriščamo, temveč da ga obdelujemo in s spoštovanjem varujemo (prim.
1Mz 2,15). To pa je mogoče le, če se Adam, torej človek oblikovan iz zemlje, pusti
prenoviti Svetemu Duhu, če se pusti ponovno oblikovati Očetu po vzorcu Kristusa, novega
Adama. Tedaj pa bomo, prenovljeni po Božjem Duhu, lahko živeli svobodo otrok v harmoniji
z vsem stvarstvom ter bomo lahko v vsaki stvaritvi prepoznali odsev Stvarnikove slave,
kakor to trdi nek drugi psalm: »Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po
vsej zemlji! (Ps 8,2.10). Vodi, prenavlja, podarja
Sadovi Duha
Sveti Pavel hoče v pismu Galačanom pokazati, kaj se tisti 'sad', ki se pokaže v življenju
tistih, ki hodijo v Duhu (prim. Gal 5, 22). Na eni strani je 'meso' s sprehodom svojih
grehov, ki jih apostol našteje in to so dela sebičnega človeka, zaprtega za delovanje
Božje milosti. Medtem ko v človeku, ki pusti v veri, da 'vdre' vanj Božji Duh, cvetijo
božanski darovi, povzeti v devet veselih kreposti, ki jih Pavel imenuje 'dar Duha'.
Iz tega izhaja tudi poziv na začetku in na koncu odlomka kot program življenja: »Živite
po Duhu« (prim. Gal 5,16.25).
Svet potrebuje moške in ženske, ki niso zaprti vase, temveč polni Svetega Duha. Zaprtost pred Svetim Duhom ni samo pomanjkanje svobode, ampak je tudi greh. Toliko načinov zapiranja pred Svetim Duhom je, kot na primer zapiranje v koristoljubno sebičnost, v zakrknjeno legalnost, kot je bila drža učiteljev postave, ki jih je Jezus imenoval s hinavci, ali umanjkanje spomina za to, kar je Jezus učil ali če živimo krščansko življenje, ne kot služenje temveč kot osebno korist, itd. Svet pa potrebuje pogum, upanje, vero, vztrajnost Kristusovih učencev. Svet potrebuje sadove, darove Svetega Duha: »ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrohotnost, dobroto, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje« (Gal 5,22). Dar Svetega Duha je bil v obilju dan Cerkvi in vsakemu od nas, da bi lahko živeli s pristno vero in dejavno ljubeznijo ter bi lahko širili semena sprave in miru. Okrepljeni s Duhom, ki vodi, ki prenavlja vso zemljo, ki nam daje darove in njegovimi številnimi darovi, postanemo sposobni bojevati se brez popuščanja proti grehu in sposobni bojevati se brez popuščanja pokvarjenosti, ki se dan za dnem širi po svetu ter se s potrpežljivo vztrajnostjo posvetiti delom pravičnosti in miru.
All the contents on this site are copyrighted ©. |