Papež: Romero je v težkih časih vodil svojo čredo v zvestobi evangeliju

SAN SALVADOR (sobota, 23. maj 2015, RV) – »Msgr. Romero, ki je gradil mir z močjo ljubezni, je dal pričevanje vere s svojim življenjem, predanim vse do konca.« Tako se začenja pismo papeža Frančiška, ki ga je ob današnji beatifikaciji Oscarja Romera napisal nadškofu San Salvadorja Joséju Luisu Escobarju Alasu.

Podoba Kristusa, dobrega pastirja
Gospod nikoli ne zapusti svojega ljudstva v težavah. On vidi zatiranje, sliši krike bolečine svojih otrok in jim pomaga. Tako kot je nekoč izbral Mojzesa, da bi ljudstvo vodil v njegovem imenu, še naprej razvnema pastirje v skladu s svojim srcem, da bi njegovo čredo pasli z modrostjo in razsodnostjo (glej Jer 3,15). V tej lepi srednjeameriški deželi – tako piše sveti oče – je Gospod Cerkvi podelil vnetega škofa, ki je ljubil Boga in služil bratom ter tako postal »podoba Kristusa, dobrega pastirja«. Odlikoval se je s posebno pozornostjo do revnih in izključenih.

Msgr. Romero je v težkih časih za sobivanje znal voditi, braniti in obvarovati svojo čredo, in sicer v zvestobi evangeliju in občestvu s celotno Cerkvijo. Papež Frančišek poudarja tudi, da je v trenutku smrti, medtem ko je »obhajal sveto žrtev ljubezni in sprave, Romero prejel milost, da se je v polnosti poistovetil z Njim, ki je dal življenje za svoje ovce«.

Sposobnost videti in slišati trpljenje svojega ljudstva
Na ta prazničen dan za salvadorski narod in tudi za druge latinskoameriške države papež nadalje vabi k zahvali Bogu, ker je škofu mučencu podelil sposobnost »videti in slišati trpljenje svojega ljudstva«. Njegovo srce je oblikoval tako, da ga je usmerjal in razsvetljeval, vse dokler ni njegovo delovanje postalo polno krščanske dejavne ljubezni. »Glas novega blaženega danes še naprej odmeva in nas spominja, da je Cerkev, zbor bratov okoli njihovega Gospoda, Božja družina, v kateri ne more biti nobene ločitve. Vera v Jezusa Kristusa, pravilno razumeta in sprejeta vse do njenih poslednjih posledic, poraja skupnosti, ki so ustvarjalke miru in solidarnosti.« K temu, kot nadaljuje papež, je danes poklicana Cerkev v Salvadorju, Ameriki in na celem svetu: »Biti bogata v usmiljenju, postati kvas sprave za družbo.«

Msgr. Romero nas vabi »k zdravi pameti in premisleku, spoštovanju življenja in k slogi«. Nujno se je odpovedati »nasilju meča in sovraštva«. Živeti je potrebno »nasilje ljubezni«, tisto, ki je Kristusa pustilo pribitega na križ, tisto, ki premaga sebičnost in krute neenakosti med nami. Romero je na lastni koži izkusil sebičnost, skrito v tistih, ki nočejo odstopiti od svojega, da bi dosegli druge. Zato se je z očetovskim srcem zavzel za »revno večino« in od tistih, ki so imeli moč, zahteval, da »orožje preoblikujejo v kose za delo«.

Naj v njem najdejo moč in pogum za gradnjo Božjega kraljestva
»Vsi, ki imajo msgr. Romera za prijatelja v veri, vsi, ki se nanj obračajo kot na zaščitnika in priprošnjika, vsi, ki občudujejo njegovo osebnost, naj v njem najdejo moč in pogum za gradnjo Božjega kraljestva ter za zavzetost za bolj pravičen in pošten družbeni red.« Tako še piše sveti oče in zatem dodaja, da je sedanji trenutek s svojimi izzivi ugoden za resnično narodno spravo. Papež je soudeležen pri upanju naroda, ki nosi ime Odrešenika sveta. Pridružuje se njegovim molitvam, da bi seme mučeništva vzklilo in bi se sinovi ter hčere tega naroda na poti okrepili.

Pismo papeža Frančiška se zaključuje s prošnjo, da bi molili zanj, in s podelitvijo apostolskega blagoslova vsem, ki so se na različne načine pridružili obhajanju beatifikacije Oscarja Romera.