Izšla knjiga o papežu Frančišku in posvečenem življenju

VATIKAN (ponedeljek, 18. maj 2015, RV) – Na knjižnih policah bo kmalu knjiga o srečanju papeža Frančiška z vrhovnimi predstojniki moških ustanov posvečenega življenja, ki je potekalo ob koncu njihovega generalnega zasedanja leta 2013. Knjigo z naslovom »Razsvetlite prihodnost« je uredil p. Antonio Spadaro, direktor jezuitske revije Civiltà Cattolica. Izšla je pri založbi Ancora, v knjigarnah pa jo bo mogoče najti od 21. maja. Poleg papeževega pogovora z vrhovnimi predstojniki, p. Spadaro na koncu doda še svoje razmišljanje o govoru škofa Bergoglia na sinodi o posvečenem življenju, ki jo je leta 1994 sklical Janez Pavel II.

Redovniki so del vse Cerkve
P. Spadaro je za Radio Vatikan povedal, da je papež med srečanjem želel govoriti odprto in iskreno. Knjiga torej ne vsebuje Frančiškovega govora, ampak je besedilo pogovora. Pojasnil je, da so ga želeli pripraviti v knjižni izdaji v okviru leta posvečenega življenja. Na vprašanje, katere so osrednje točke, ki jih papež izpostavi glede življenja redovnikov in redovnic v današnjem času, p. Spadaro odgovori, da gre predvsem za željo, da karizma ne bi postala nekaj togega in uniformnega: »Ves papežev govor je bilo učenje fleksibilnosti, pozornosti in poslušanja: povabilo redovnikom, naj se čutijo del Cerkve, vse Cerkve, torej vsega zvestega Božjega ljudstva, ki je na poti.« Papežev govor je v ospredje postavil pomembne izzive, ki jih p. Spadaro našteje v eseju ob koncu knjige. Pomemben je papežev poziv,  naj posvečene osebe niso le radikalne, ampak tudi preroške, naj torej »razsvetljujejo prihodnost«, kot to nakazuje tudi naslov knjige. Po Spadarovih besedah v pogovoru izstopa »model Cerkve, ki ni zaprta vase, ampak je v globokem dialogu z realnimi zahtevami, tudi s tistimi, ki jih niti ne uspemo razumeti«.

Kako papež razume posvečeno življenje
Bergogliev govor na sinodi o posvečenem življenju leta 1994 je govor, ki »izvira iz izkušnje«, saj je papež Frančišek jezuit in torej govori o posvečenem življenju iz osebne in neposredne izkušnje, je v nadaljevanju pojasnil p. Spadaro. Na sinodi je govoril kot pomožni škof Buenos Airesa. Osnovni poudarek tistega kratkega nastopa je bil, da je treba »posvečeno življenje razumeti znotraj življenja Božjega ljudstva«. »Torej ne na abstrakten način kot nek izoliran mehurček pobožnosti ali kot da bi karizma bila nekaj drugačnega in ločenega od običajnega življenja Cerkve.« To besedilo iz leta 1994 nam pomaga razumeti, kako papež Frančišek razume posvečeno življenje, je dodal p. Spadaro. Povedal je še, da je v objavljenem pogovoru mogoče videti pogled na celotno Cerkev in ne le na posvečeno življenje. Je nagovor, namenjen vsem in ne samo posvečenim osebam. Papež Frančišek zna jasno povedati, katera je smer Cerkve: »je usmerjenost v odprtost, ki je radikalno misijonarska, odprta za velike izzive«.