Kardinal Dolan: Judje in kristjani so zavezniki

NEW YORK (nedelja, 17. maj 2015, RV) – Koncilska izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev Naša doba (Nostra Aetate) je bila v središču pozornosti predavanja newyorškega nadškofa. Kardinal Timothy Michael Dolan je prejšnji teden na to temo spregovoril v Centru za medverski dialog Milstein, ki je del judovskega teološkega semenišča v New Yorku. Dogodek se je porodil iz sodelovanja med Centrom Janeza Pavla II. za medverski dialog na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega v Rimu in Fundacije Russel Berrie.

Pontifikat papeža Janeza Pavla II.: teološki razvoj in iskren dialog
Letos mineva petdeset let od objave dokumenta, posvečenega dialogu. Nadškof New Yorka je v svojem predavanju spomnil, da je ta koncilska izjava radikalno spremenila odnose med judi in katoličani. Večji del obdobja zadnjih petdesetih let je zaznamoval pontifikat papeža Janeza Pavla II. Danes sveti papež je veliko prispeval k izboljšanju odnosa med obema verstvoma. Kardinal Dolan je omenil teološki razvoj v medsebojnem razumevanju in iskren dialog glede najbolj občutljivih vprašanj. Med temi so na primer prošnje velikega petka, vloga Svetega sedeža med holokavstom ali predlog o križu in samostanu v Auschwitzu.

Judje in kristjani – zavezniki
Janez Pavel II. je v veliki meri uresničil sanje dokumenta Nostra Aetate. Po njegovem je bil najnevarnejši strup za človeka »zanikanje Božje oblasti« in Božjega obstoja. Kot naravne zaveznike Cerkve pri odgovoru na ta izziv pa je videl jude, oziroma, kot jih je opredelil on, »naše starejše brate in sestre«. Njegov cilj je bil »ponovno vzpostaviti primat duhovnega v človeških dejavnostih«. Vsi skupaj, katoličani, drugi kristjani in judje bi morali odločno »zahtevati Boga«. Skrivnost Boga je namreč tako v središču judovstva kot krščanstva. A pogled nanjo je bil omadeževan s skepticizmom in cinizmom. Vse je bilo na milost in nemilost prepuščeno manipulaciji trme. Načelo užitka je ljudem ukradlo veselje. Človek je postal »nerešljiv problem«, s katerim naj bi se ukvarjali tehniki, namesto da bi v njem videli skrivnost, ki jo je potrebno ljubiti in objeti. Tako je kardinal Dolan opisal razmere v času pontifikata Janeza Pavla II., na katere je le-ta želel odgovoriti skupaj z judi.

Kristjani in judje, kot poudarja tudi koncilski dokument, bi si morali skupaj prizadevati za dostojanstvo človeške osebe; za svetost vsakega človeškega življenja, ki ni nikoli le sredstvo za dosego nekega cilja; za zvestobo Božji postavi, ki je bila prej kot na kamnitih ploščah zapisana v človeškem srcu; za solidarnost; in za skupen pogled na svet.

Blagoslov drug za drugega
Newyorški nadškof je predavanje sklenil z besedami Janeza Pavla II., da smo judje in kristjani »drug za drugega blagoslov«. Ista očala, ki jih nosimo, bi morali deliti tudi z drugimi, tako da bi zgodovino vsi videli kot »Njegovo zgodovino«.