Apd 1,15-17.20-26
V tistih dneh je Peter vstal sredi bratov - zbrala se je skupina kakih sto dvajset
ljudi – in govoril: »Bratje! Moralo se je spolniti Pismo, kakor je Sveti Duh napovedal
po Davidovih ustih o Judu: postal je vodnik tistih, ki so zgrabili Jezusa. Bil je
prištet med nas in deležen naše službe.
V knjigi Psalmov je namreč pisano: 'Njegovo bivališče naj postane puščava, nihče naj v njem ne prebiva'. In dalje: 'Njegovo službo naj prevzame kdo drug'.
Tu so možje, ki so se družili z nami ves čas, dokler je Gospod Jezus prihajal k nam in odhajal od nas, od Janezovega krsta do dne, ko je bil vzet od nas. Eden od njih naj bo z nami vred priča njegovega vstajenja!« Predlagali so dva, Jožefa, ki se je imenoval Bársaba, z vzdevkom Justus, in Matija. Nato so molili in govorili: »Gospod, ti poznaš srca vseh, pokaži, katerega od teh dveh si izbral, da prevzame mesto v tej službi in apostolstvo, od katerega je odpadel Juda, ko je šel na svoj kraj!« In so žrebali, žreb pa je določil Matija, in pridružili so ga enajstim apostolom.
1Jn 4,11-16
Preljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga
ni nikoli nihče videl. Če se ljubimo med seboj, Bog ostaja v nas in je njegova ljubezen
v nas izpopolnjena. V tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas, ker nam je podaril
iz svojega Duha. In mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika
sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. In mi
smo spoznali in verujemo v ljubezen, ki jo ima Bog. Bog je ljubezen, in kdor ostaja
v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.
Jn 17,11-19
Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih
v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi,
sem jih ohranil v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed
njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi,
vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno. Jaz sem
jim izročil tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz
nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso
od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica.
Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet. Zanje se posvečujem,
da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.
Razlaga cerkvenih očetov
Pesnik in diakon Arat želi nakazati, da je v prvih petnajstih poglavjih Apostolskih
del poudarjeno Petrovo prvenstvo. Beda Častitljivi razlaga: »Peter je simbol tega,
kar je Kristusov prihod razodel svetu, torej zgodovino sveta, saj je bila zgodovina
izbranih priprava na Kristusov prihod. Preteklost ni zavržena, temveč iz starega preoblikovana
v novo.« Arat glede izbire Matije za enega izmed dvanajsterih pravi: »Izbrali so dva:
Jožefa, z vzdevkom Justus in Matija. Ime Matija, pravijo, v hebrejščini pomeni 'majhen
od Boga' in omenjajoč Boga s tem že potrdijo ponižnost. O, kako se razlikujejo nebeške
sodbe od človeških! Tistega, ki je bil pravičen po molitvi ljudi, je prehitel tisti
z 'manj zaslugami'.«
Misli Benedikta XVI.
V evangeljskem odlomku 7. velikonočne nedelje je osrednji stavek: »Posveti jih
v resnici...« (Jn 17,17). Pojdimo k tretjemu
posvečenju, o katerem je govor v Jezusovi molitvi: 'Posveti jih v resnici' (Jn 17,17). 'Zanje se jaz posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni
v resnici?' (Jn 17,19). Učenci naj bodo pritegnjeni
v Jezusovo posvetitev; tudi na njih naj se izvrši ta izročitev v Božje območje in
s tem poslanost za svet. Njihova izročitev Bogu, njihovo 'posvečenje', je vezano na posvečenje Jezusa
Kristusa, je deležnost pri njegovi posvečenosti. Ta očiščujoča in posvečujoča 'resnica' je konec
koncev Jezus sam. Učenci morajo biti potopljeni vanj, z njim tako rekoč 'preoblečeni'. Tako
so udeleženi pri njegovi posvetitvi, pri njegovem duhovniškem pooblastilu, pri njegovi
daritvi.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |