2015-05-15 12:30:00

Papež med jutranjo homilijo o strahu in veselju


VATIKAN (petek, 15. maj 2015, RV) – Skupnosti, ki so prestrašene in brez veselja, so bolne, niso krščanske skupnosti, je dejal papež Frančišek med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma svete Marte. Strah in veselje sta bili osrednji besedi današnje homilije.

Strah nas slabi in paralizira
»Strah je drža, ki nam škoduje,« je dejal papež. Slabi nas, nas pomanjšuje in nas paralizira. Oseba, ki jo je strah, ničesar ne stori, ne ve, kaj naj stori. Osredotočena je nase, dokler se ji ne zgodi kaj slabega. »Strah te vodi v egocentrični egoizem in te paralizira. Prestrašen kristjan je oseba, ki ni razumela, kaj je Jezusovo sporočilo,« je zatrdil papež in spomnil, da je zato Jezus rekel Pavlu: ''Ne boj se. Še naprej govori.'' »Strah ni krščanska drža.« Je »drža vklenjene duše, brez svobode, nima svobodne, da bi gledala naprej, da bi ustvarjala, delala dobro«. Vsepovsod vidi neko nevarnost. In to je po papeževih besedah pregreha. Strah škoduje. Pomembno je torej prositi za milost poguma, prositi Svetega Duha, da nam pošlje pogum.

Prestrašene skupnosti
Papež Frančišek je nadaljeval, da »obstajajo prestrašene skupnosti«, ki gredo vedno na gotovost. Pravijo: ''Ne, tega ne bomo naredili, tega se ne more, tistega se ne more …'' Zdi se, kot da so na vhodna vrata napisali ''prepovedano'', vse je prepovedano zaradi strahu. V takšni skupnosti je zrak težek, ker je skupnost bolna. Strah povzroči bolezen v skupnosti. Zaradi pomanjkanja poguma skupnost zboli.

A ta strah je treba razlikovati od »strahospoštovanja Boga«, je izpostavil papež. Strah pred Bogom je svet, je strah čaščenja pred Gospodom. Strahospoštovanje Boga je krepost, ki ne pomanjšuje, ne oslabi in ne paralizira, ampak vodi naprej, proti poslanstvu, ki ga daje Gospod.

Kristjan brez veselja ni kristjan
Druga pomembna beseda današnjega bogoslužja pa je »veselje«, je sveti oče nadaljeval homilijo. »Veselja nam ne bo mogel nihče vzeti,« pravi Jezus. V najbolj žalostnih trenutkih, v trenutkih bolečine, »veselje postane mir«. Nasprotno pa, zabava v trenutku bolečine postane mrak, postane tema. »Kristjan brez veselja ni kristjan,« je poudaril Frančišek. »Kristjan, ki neprestano živi v žalosti, ni kristjan. Kristjanu, ki v trenutku preizkušenj, bolezni in mnogih težav izgubi mir, nekaj manjka.«

Po papeževih besedah krščansko veselje ni navadna zabava, ni bežna brezskrbnost: »Krščansko veselje je dar, je dar Svetega Duha. Pomeni imeti srce vedno veselo, ker je Gospod zmagal, Gospod kraljuje, Gospod je na Očetovi desnici, Gospod me je pogledal in me je povabil in mi je dal svojo milost in me naredil za Očetovega otroka … To je krščansko veselje. Kristjan živi v veselju.«

Skupnost brez veselja je bolna skupnost
Frančišek je še pojasnil, da je tudi skupnost, ki je brez veselja, bolna skupnost. Morda je zabavna skupnost, a v resnici je »bolna od posvetnosti«. Nima veselja Jezusa Kristusa. Ko je torej Cerkev prestrašena in ko ne prejema veselja od Svetega Duha, zboli; zbolijo skupnosti, zbolijo verniki.

»Gospod, dvigni nas h Kristusu, ki sedi na Očetovi desnici, dvigni našega duha. Odvzemi nam vsak strah ter nam podari veselje in mir,« se je glasila papeževa prošnja ob koncu homilije.

 








All the contents on this site are copyrighted ©.