2015-05-11 13:30:00

Sveti oče: Mati usmiljenja je vedno blizu in pomaga svojim otrokom


VATIKAN (ponedeljek, 11. maj 2015, RV) – 10. maja so v italijanskem mestu Savona obhajali 200. obletnico kronanja Marije usmiljenja. V tem kraju je bil kot Napoleonov ujetnik namreč papež Pij VII., ki se je takrat zaobljubil, da se bo po osvoboditvi, če bo do le-te prišlo, vrnil. Tako se je tudi zares zgodilo in 10. maja leta 1815 je Marijino podobo kronal. V nedeljo popoldne je v baziliki Naše Gospe usmiljenja tako potekala slovesna sveta maša. Med le-to je bilo prebrano posebno sporočilo, ki ga je za to priložnost napisal papež Frančišek.

Na začetku je spomnil, da je svetišče v Savoni obiskal tudi njegov predhodnik Benedikt XVI. Nastalo je pred malo manj kot petimi stoletji, in sicer na mestu, kjer se je Devica prikazala kmetu Antoniu Botti. Prosila ga je za kesanje in spreobrnjenje. Na koncu pa je posebej priporočila še usmiljenje. Ta spodbuda, kot je v sporočilu zapisal papež Frančišek, je »bolj kot kdajkoli prej aktualna za naš čas, ki je na poseben način čas usmiljenja«. Zato je sveti oče poudaril tudi, da Našo Gospo usmiljenja prosi za njeno »materinsko zaščito« izrednega jubileja usmiljenja, katerega je nedavno napovedal.

Enoglasen odgovor prebivalcev Savone na Marijin poziv je iz nebes pritegnil »pravi slap milosti«. Med drugim so se porodile številne dobrodelne in socialne dejavnosti. Te so priča, da sta »duhovno in telesno usmiljenje neločljiva«.

Papež Frančišek je spomnil še, da je Pij VII. dva tedna po kronanju, 24. maja 1815, ustanovil praznik Marije Pomočnice kristjanov. Mati usmiljenja, kot beremo v papeževem sporočilu, je vedno blizu in pomaga vsem svojim otrokom, ki se znajdejo v nevarnosti in, kot mnogi v teh dneh, trpijo zaradi diskriminacije in preganjanja. »Zato želim, medtem ko se bližamo izrednemu svetemu letu,« tako je papež zaključil, »da bi se v celotni Cerkvi poglobilo in se razširilo zaupanje Materi usmiljenja, ki je tej zemlji izročila trajno znamenje svoje nežnosti in svoje bližine Božjemu ljudstvu, romarju v svetu








All the contents on this site are copyrighted ©.