Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 6. velikonočno nedeljo

Apd 10,25-26.34-35.44-48
Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena. Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično dela. Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar Svetega Duha razliva tudi na pogane; slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo Boga. Tedaj je Peter spregovoril: »Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« In naročil je, naj jih krstijo v imenu Jezusa Kristusa. Nato so ga prosili, naj ostane še nekaj dni med njimi.

1Jn 4,7-10
Preljubi, ljubimo se med seboj, saj je ljubezen iz Boga in vsak, ki ljubi, je rojen iz Boga in Boga pozna. Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. V tem je ljubezen: ne, da smo mi vzljubili Boga, ampak da je On nas vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe.

Jn 15,9-17
Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Janez Krizostom pravi, da »srečanje med Kornelijem in Petrom kaže na prepričljivo Kornelijevo velikodušnost in dobroto.« Beda Častitljivi zato pravi: »Kornelijev izraz spoštovanja Petru kaže na ponižnost srca, medtem ko Petrova zapoved naj vstane, napoveduje enakost vseh v veri«, »še posebej tistih, ki jih je svet odrinil na rob«, pa dodaja Neznani pisec iz Aleksandrije. Sv. Janez Krizostom, sv. Beda Častitljivi ter sv. Irenej Lyonski so si enotni, da je »Sveti Duh tisti, ki da pobudo, naj se sprejema v Cerkev tudi pogane tako, da je Petra, ki je bil za njihov sprejem, pripeljal na področje pokorščine, sklicujoč se nanjo, se bo tudi lahko zagovarjal.« Origen o dogodku v Kornelijevi hiši pravi: »Navidezna posebnost tega delovanja jasno kaže, da je takšen božji poseg povezan s pridiganjem evangelija.« Sv. Sever Antiohijski dodaja: »Iz tega dogodka vidimo, kako so lahko naše 'pregrade' ovira pri širjenju evangelija in kako jih Bog dramatično podre, če je potrebno.« Sv. Janez Krizostom ter sv. Ciril Aleksandrijski sta opazila, da »Petrovo delovanje kaže na to, da ostaja neka skrivnostna nujnost krščevanja z vodo.«

Misli Benedikta XVI.
»Spomnimo se najprej na mnogovrstni pomen besede »ljubezen«. Govorimo o ljubezni do domovine, o ljubezni do poklica, o ljubezni med prijatelji, o ljubezni do dela, o ljubezni med starši in njihovimi otroki, med brati in sestrami ter sorodniki, o ljubezni do bližnjega in o ljubezni do Boga.

Ljubezen med možem in ženo, ki ne izhaja iz mišljenja in hotenja, ampak človeka tako rekoč presega, so stari Grki imenovali eros. Omenimo, da Stara zaveza besedo eros uporablja le dvakrat, medtem ko je Nova zaveza sploh ne uporablja. Od treh grških besed za ljubezen – eros, philia (prijateljska ljubezen) in agape – so novozavezni spisi dajali prednost zadnji, medtem ko je bila v grški jezikovni rabi ta potisnjena čisto ob stran. Pojem prijateljske ljubezni (philia) se v Janezovem evangeliju uveljavi in v svojem pomenu poglobi, da izrazi odnos med Jezusom in njegovimi apostoli. To jezikovno zapostavljanje erosa in novo gledanje na ljubezen, ki se izraža v besedi agape, kaže v krščanstvu nedvomno na nekaj bistveno novega glede razumevanja ljubezni.

Tako postane ljubezen do bližnjega mogoča v smislu, kot to učita Sveto pismo in Jezus. Ta obstaja ravno v tem, da v Bogu in z Bogom ljubim tudi sočloveka, ki ga sicer ne maram ali niti ne poznam.