40. obletnica smrti Božjega služabnika Jozsefa Mindszentyja

RIM (petek, 8. maj 2015, RV) – Ob 40. obletnici smrti Božjega služabnika Jozsefa Mindszentyja je včeraj v Rimu potekala slovesna sveta maša. Daroval jo je vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. V homiliji je spregovoril o liku tega pomembnega madžarskega kardinala, ki se ga letos spominjamo s trojno obletnico. Kardinal Mindszenty je umrl 6. maja 1975 na Dunaju, torej pred 40. leti; letos mineva še 100 let od njegovega duhovniškega posvečenja ter 70. obletnica imenovanja za nadškofa.

Kardinal Mindszenty: »Želim biti dober pastir, ki da svoje življenje za ovce.«
»Kardinal Mindszenty je ostal vse svoje življenje pastir, ki je čutil veliko odgovornost do tistih, ki so mu bili zaupani,« je dejal kardinal Parolin med homilijo. Mindszenty je prejel duhovniško posvečenje v zelo težkem obdobju naše zgodovine, leta 1915, ko je že izbruhnila prva svetovna vojna. Ob koncu druge svetovne vojne, leta 1945, pa je bil imenovan za nadškofa v Esztergomu in primata Madžarske. Kmalu se je moral soočiti s komunizmom, ideologijo, ki se je naglo širila po državi. Ko je oktobra 1945 prevzel nadškofijsko službo, je pokazal »veliko pastoralno gorečnost pri skrbi za duše in poglabljanju verskega življenja kot orodja za boj proti ateističnim ideologijam«. Sam je izjavil: »Želim biti dober pastir, ki, če je treba, da svoje življenje za ovce.« In dodal: »Želim biti vest svojega naroda.«

Velika odgovornost do madžarskega naroda
Mindszenty je bil skoraj trideset let nadškof v Esztergomu, a svojo službo je svobodno lahko opravljal samo tri leta. Kardinal Parolin je dejal, da je kot primat »čutil veliko odgovornost do vsega madžarskega naroda. Videl je veliko nevarnost komunizma in se trudil okrepiti svoj narod z lastnim zgledom.« Ko je videl obupanost prebivalstva in naraščajoči pritisk s strani režima, je naznanil pastoralni program za novo evangelizacijo Madžarske. Spodbujal je k neprestani molitvi, ki temelji na vrednoti ljubezni do Boga in bližnjega, pospeševal je marijansko pobožnost ter razglasi marijansko leto, širil je tudi pobožnost do svetega Štefana in madžarskih svetnikov. S svojimi pastoralnimi pismi in homilijami je pridigal proti krivici ter zahteval javno in družinsko življenje, ki je v skladu z krščanskimi moralnimi načeli.

Leta tišine in izgnanstva
Jozsef Mindszenty je moral slediti Dobremu pastirju po poti trpljenja in dobesedno postati živa vest svojega naroda, ne le z besedami, ampak še bolj s svojim molkom, ki mu ga je vsilil režim. Na božič leta 1948 je bil aretiran in dva meseca zatem, kljub protestu papeža Pija XII., obsojen na dosmrtno ječo z obtožbo, da je z zaroto hotel strmoglaviti komunistično oblast. »V letih tišine, ki jih je preživel v ječi, in zatem v letih, ki jih je preživel v izgnanstvu, je postal simbol preganjane Cerkve, nesrečne Cerkve, Cerkve mnogih mučencev in spoznavalcev vere, ki so trpeli pod diktaturo v komunističnih državah in predvsem na Madžarskem,« je zatrdil kardinal Parolin.

Seme novih kristjanov
Železna zavesa in berlinski zid, ki je Evropo razdeljeval desetletja, sta padla, a tudi danes obstajajo nevarnosti tam, kjer sta navzoča trpljenje in krivica, je ob koncu homilije dejal Parolin ter pozval k molitvi za mir. Kot je dodal, med žrtvami preganjanj predstavljajo svetel zgled mučenci in spoznavalci vere na Madžarskem v času komunizma. Med temi nekatere že častimo kot blažene. »Njihov zgled in zgled Božjega služabnika kardinala Jozsefa Mindszentyja so dragocen zaklad za Cerkev, njihovo trpljenje in njihova kri pa sta seme novih kristjanov.«